Svoboda za vse zdaj!
- Podrobnosti
- Napisal Komunal.org
- Kategorija: Protesti
- Objavljeno 28 Avgust 2020
V torek 25. avgusta 2020 se je pri deportacijskem centru pri Postojni odvil protest solidarnosti s tam zaprtimi migranti in migrantkami. Nedavno je od tam prišla vest, da zaradi nevzdržnih razmer prihaja do protestov, nekateri so se odločili tudi za gladovne stavke.
Zbrana množica podpornikov je glasno skandirala pred glavnim vhodom zapora. Prebranih je bilo več izjav podpore zaprtim oz. izjav, ki zavračajo režim terorja nad prišleki. Kmalu je skandiranje dobilo tudi odmev na drugi strani ograje, zato se je točka protesta, v želji po boljši komunikaciji z zaprtimi, premaknila na drugo stran taborišča. Kljub poskusom oviranja in preprečevanja komunikacije, robokopom in njihovim komandirjem to ni uspelo. Najprej je bila komunikacija vzpostavljena z osebami zaprtimi v glavni stavbi. Povedali so nam, da so prosilci za azil v postopku, ki so bili predhodno v ljubljanskem azilnem domu in nato brez razloga premeščeni v zapor v Postojno. Tu je po 12 oseb zaprtih v majhnih sobah. Nimajo dostopa do zdravnika in to kljub temu, da mnogi poročajo o hudih zdravstvenih težavah. Tisti, ki se obrne na paznike s prošnjo za zdravstveno pomoč, prejme pomirjevalo.
Glasove pa je bilo slišati tudi od drugod, iz stavbe, ki je na pogled delovala zapuščena in ni dajala vtisa, da bi bila v rabi. Ljudje, ki so bili zaprti, tam so povedali, da so zaprti v kontejnerjih po 25 oseb na kontejner in z enim stranišče na kontejner. Povedali so, da so med njimi tudi družine, otroci, najmlajši je star 2 leti. Ženske nimajo dostopa do vložkov in ni omogočenih pogojev za ustrezno higieno. Poročali so tudi o insektih, s katerimi imajo težave. Hrana je zelo slabe kvalitete in menijo, da ji dodajajo pomirjevala, saj se vsi ves čas počutijo zelo utrujene in zaspane. Prav tako nimajo dostopa do zdravniške pomoči. Večkrat med pogovori preko sten in ograj so osebe, ki so govorile, poročale o tem, da je policija prisotna v prostoru, kjer so, da jim grozijo in jih tepejo, da bi nehali govoriti.
Nasilje vseh oblik, ki se dnevno izvaja nad ljudmi z “napačnimi” dokumenti, je že povsem normalizirano, ostala družba pa postaja povsem apatična in hladna ob spremljanju vseh grozljivih podob, ki jih različne organizacije in solidarnostne samoorganizirane skupine redno objavljajo na svetovnem spletu.
A vendar še vedno obstaja mnogoter družbeni odpor proti tovrstni rasistično morilski politiki Trdnjave Evrope. Kri se iz najvišjih točk teh zidov zliva navzdol po hierarhiji vse do naših sodedov in soded, ki hodijo v službo na lokalno policijsko enoto. Vsi imajo krvave roke, vsi so morilci!
Stop moriji! Stop mučenju!
Uničimo taborišča!
Svoboda za vse zdaj!
