Teksti

Minulo soboto, 18. januarja, je Vahtang Enukidze, 38-letni gruzijec, zaprt v Centru za deportacije (CPR), umrl v goriški bolnišnici, potem ko so ga istega jutra pripeljali iz CPR, le mesec dni po odprtju.

Od ponedeljka, 27. januarja do nedelje, 2. februarja, je po vsej Italiji sklican teden akcij in mobilizacij za zaprtje vseh CPR in za takojšnjo izpustitev vseh zaprtih oseb. In v spomin na Vahtanga.

Vojaške intervencije niso v našem imenu, sodelovanje v zvezi Nato ni v našem imenu in vojska ni v našem interesu! Odgovornost za situacijo pripisujemo vsem, ki na takšen ali drugačen način sodelujejo pri kreiranju državne politike in s tem legitimizirajo njeno početje. Ne glede na barvo vaše stranke, vas spoznavamo za krive!

Military interventions are not in our name, participation in NATO alliance is not in our name and the military in not in our interest! Responsibility for militarist adventures lies with all that either directly take part in formation of state policies and agendas or offer legitimacy to them. No matter which is your party, we recognize you as guilty!

Na teritoriju Čila še vedno potekajo vsesplošne vstaje oz. kakor sami poimenujejo dogajanje revolucionarni proces spreminjanja tako posameznikov kakor družbe.

In mid-October the territory occupied by the state of Chile erupted in a general revolt against the neoliberal regime. Two months later the fire was not put out, rather it continues to burn in what many consider a revolutionary process of transformation of society and of the individuals.

Pred Kanadskim Konzulatom v Ljubljani smo razobesili transparent.

Banner dropped in front of Canadian consulate in Slovenia, Ljubljana.

Vlade ne potebujemo, njihovim lažem ne nasedamo!
STOP IZKORIŠČANJU IN POBIJANJU ŽIVALI!

“...pravica do družinskega življenja ne more pretehtati pravice države, da izvaja ukrepe za zakonito in kontrolirano priseljevanje..." - Policist David Natlačen, Center za tujce, v odgovoru na prošnjo za zadrževanje Noorullaha Oriyakhela

As winter is coming and the housing situation for refugees is not being properly addressed, the Refugee housing initiative is preparing it's first public event. Come and join the organisation fighting for our right to proper housing. 

STOP vojaški agresiji nad Rojavo! Zahtevamo takojšnjo zaustavitev vojaške agresije nad kurdskim prebivalstvom! 17. oktober ob 16:00 v parku Tabor.

Prelom stoletja in tisočletja je v Slovenijo prineslo svežo anarhistično tradicijo, ki vse od tedaj živi in deluje. Navkljub neizogibnim valovanjem v intenzivnosti delovanja lahko danes brez pretiravanja govorimo o sedaj že dvajset let kontinuirane dejavnosti in organiziranja, vzporedno in kot del nje pa tudi o artikulaciji idej oziroma o teoretski in politično-analitski produkciji. V času porajajočih se novih bojev ob zori prejšnje kapitalistične krize so različni tokovi anarhističnega gibanja prepoznali potrebo po vzpostavitvi nove organizacije, ki je bila poleti 2009 realizirana z ustanovitvijo Federacije za anarhistično organiziranje – FAO.

Soprebivalke_ci Zemlje
ne glede na spol, raso, spolno usmerjenost, narodnost, vrsto, itd… čas je, da prenehamo z izkoriščanjem drug_a druge_ga, čas je, da odpravimo hierarhije, ki nas zatirajo.
Svobode ti ne dajo, treba si jo je izboriti, za to vas pozivamo, pridružite se v boju za osvoboditev vseh.

Svoje delovanje vlada upravičuje z izrazi, kot so “lov na tihotapce” in “preprečevanje ilegalnih migracij”, v praksi pa počne nekaj povsem drugega: zavrača prošnje za azil, verižno vrača ljudi v nehumane razmere in krši mednarodne konvencije.

The government justifies its actions with terms such as "hunting smugglers" and "preventing illegal migration", but in practice it does something completely different: it rejects asylum applications, it is  creating a chain of returning people to inhumane conditions and violates international conventions.

Med 24. in 28. julijem 2019 je bil v Ljubljani organiziran 11 IFA (International of Anarchist Federations) kongres.

The 11th IFA (International of Anarchist Federations)  congress happened between 24. & 28. of July 2019 in Ljubljana. 

Uporabniki in uporabnice Avtonomne Tovarne Rog z zaskrbljenostjo spremljajo izjave in poteze vodstva Mestne Občine Ljubljane. Ta z zavračanjem dialoga, nepriznavanjem delovanja uporabnikov, finančnimi sankcijami in neprikritimi grožnjami z deložacijo namreč nakazuje, da se obeta ponovitev konflikta iz leta 2016.

The users of the Autonomous Factory Rog are observing the statements and moves of the management of the City Municipality of Ljubljana with concern. By denying dialogue, refusing recognition of users’ activities, with financial sanctions and open threats of eviction, it suggests that the repetition of the 2016 conflict is expected.

Občina odpira gradbišče za gradbiščem, košček za koščkom se mesto maši in kruši. 

A report just came in: "On Monday the 14th of January, 3 white people with a European passport tried to help a refugee from Syria to cross the Bosnian/Croatian border near Strmica on foot and by car. After 10 km walk and several successfull attempts to avoid the police, all 4 were caught around 8 pm and brought to Knin police station. There, the head of the police station and one person being accused for violating Schengen law and helping a foreigner crossing the border illegally, signed a document where there was handwritten in German "A. wants to apply for asylum in Croatia". After two days of imprisonment and a mild sentence by the Šibenik court A. was brought to the detention center in Trilj and the 3 European citizens were freed. The three of them tried to visit him today, the police guards of the detention camp refused and forced them to leave the place. But A. told them out of his cell-window that they had beaten him several times in Knin: they insulted him ("animal", "fuck your mother", "go back to Syria") and took him to an unknown abandoned house. On the way to the house they bashed his head against the seat of the car. Once in the house, four police men held him while another was beating him in the face. Once in detention center Trilj he was refused to have a lawyer, refused to apply for asylum and he was also told that they will push him back illegally to Bosnia today. This information has also been confirmed by A. via phone who has asked the story of violence to be made public, and forwarded to the ministry of internal affairs as well as the media and Croatian Ombudsman. More Info will follow!" #NoBorders #FuckFortressEurope #ACAB

Ponovno lahko opazujemo kako elite kujejo dobičke z militarizacijo družbe in poskušajo zamegliti svoje namene s podpihovanjem sovraštva in strahu. V bistvu pa se moramo, če se želimo približati mirnemu in dostojnemu življenju, le obraniti pred plenjenjem političnih in gospodarskih elit ter se odločno zoperstaviti tistim, ki širijo nestrpnost in sovraštvo. Začnimo z naslavljanjem vprašanja ali si želimo sodelovati v njihovih morijah ter skupaj poiščimo načine za realizacijo naših odgovorov.

Številni prebivalci in prebivalke Ljubljane že dolgo opažamo, da le še redko zaidemo v središče mesta, saj tam nimamo več kaj početi, tam se počutimo odveč in nedobrodošle: javne površine izginjajo pod privatnimi mizami vedno bolj razbohotenih lokalov, privatiziranimi pasažami, trumami turistov in permanentno ograjenimi ad hoc zabavišči na trgih. Stare kafane sledijo hipsterskim trendom in cenam, običajne artikle, kot so žarnice in WC papir, zamenjujejo cenena oblačila in kičasti okraski. Vedno bolj obkoličeno Ljubljano nadzira na tisoče kamer, policija in redarji z vedno novimi pooblastili, njihovo pogosto arogantno oblastnost pa dopolnjuje prisilni režim vedno novih dovolilnic, prepustnic in ostalih kartic – za smeti, avtobuse, knjižnice, parkiranje.

For a long time already many of us, residents of Ljubljana, only rarely venture to the centre of our town. There is nothing for us to do there, we feel surplus to the requirements and unwelcome. Public space is disappearing fast under the private terasses of ever expanding bars and restaurants, street passages are being turned into private space, tourist hordes are taking over the streets and public squares are turned into permanently fenced ad hoc party venues. Old taverns chase hipsters' trends and prices while common household items such as lightbulbs and toilet paper are replaced by cheap clothes and kitschy ornaments. As everywhere the municipality erects new fences more and more CCTV cameras are constantly being added to the thousands already in operation, while police and city security officials are vested with more and more authority. Their often arrogant exercise of the latter is neatly complemented by the forcefully imposed regime of permits for all kinds of services - for rubbish, bus, library parking etc.

O negativnih izrazih družbeno-ekonomske realnosti v kateri živimo in soočanja z njimi v avtonomnih prostorih.

On the negative expressions of the socioeconomic reality we live in and face within our autonomous spaces.

V sledeči izjavi zavračamo in obsojamo medijski linč nad anarhistkami_i iz A-Infoshopa z AKC Metelkove, ki se dogaja v zadnjem tednu s strani posamičnih levoliberalnih intelektualk_cev iz bivše ekipe Second Home.

With the following statement, we are rejecting and condemning media lynching of anarchists from A-Infoshop at ACC Metelkova, that has been performed by individual left-liberal intelectuals from the former Second Home in the last week. 

Po prvi petletki se sprašujemo:

"Kam po krizi Jani?

V Socialnem centru Rog, se ima zgoditi benefit koncert za komunal.org

V soboto, 17. marca ob 20h!

Spomin, ki v središče postavlja boj izbrisanih, je spomin na institucionalizirano izključevanje, ki se ne bi smelo ponoviti, a je obenem tudi spomin na uspešno upiranje razčlovečenju ter na nepopustljivo vztrajanje pri tem, da je navkljub nemogočim razmeram možno dejavno vplivati na družbena razmerja.

Federacija za anarhistično organiziranje obsoja napade kapitala in države na delavstvo v Luki Koper, kjer se v zadnjem obdobju kažejo vsi aspekti izkoriščanja delavcev, okolja in skupnega družbenega premoženja za potrebe večanja profita in bogatenja politično ekonomskih elit.

Zaradi tebe je marsikatera med nami postala zagovornica, aktivistka in amaterska pravnica, strokovnjakinje za analizo tveganja, premoščanje krize, pisanje pritožb prisilnim namestitvam v zavod ali prisilnim hospitalizacijam. Včasih več slabega kot dobrega, pa si vseeno pokazal, da je možno življenje organizirati drugače. Izven totalnih ustanov, znotraj solidarnih, prijateljskih mrež, ki so se nalezle tvojega pravičniškega duha in borbenosti in poskrbele, da si do zadnjega ostal v skupnosti, na svobodi, ki ti je toliko pomenila.

Mijo vive, la lucha sigue! Dokler ne pade zadnja totalna institucija.

 Thanks to you, many of us became advocates, activists, amateur legal team, experts in risk analysis, getting through a crisis and writing complaints against involuntary commitment to psychiatric institutions. Sometimes it was far worse that better, but you still managed to show everyone that care can be organized in a different way. Outside of totalitarian institutions, in networks of friendship and solidarity, which you have successfully contaminated with your righteous spirit and warrior attitude that they managed to keep you in the community until the very last day, enjoying the freedom that meant so much to you.

Mijo vive, la lucha sigue! Until the last totalitarian institution is destroyed.

When we fight for anti-authoritarian, anti-capitalist society, we fight for values of solidarity, freedom and radical equality. We feel empowered when we see others fighting for the similar causes. So when we are fighting for our squats, we are in solidarity with others, who fight against evictions and when we see others fighting for their squats, we feel stronger.

MOL očitno še naprej vztraja z drugje že uveljavljeno prakso izrinjanja avtonomnih prostorov in produkcije alternativnih vsebin iz mesta in z uničevanjem drugačnih, solidarnih družbenih odnosov, ki se izvajajo znotraj njih. AKC Metelkova mesto na jutrišnjem protestu ne bo sama, podprli ga bomo tudi uporabnice in uporabniki Avtonomne Tovarne Rog.

Če si za Tromostovje, bodi tudi za Dvoskvotovje!

***Zoperstavimo se razprodaji skupne lastnine in tajkunski politiki Jankoviča!***

*Poziv k skupnemu odzivu na napade MOL v primeru AKC Metelkova Mesto, Tovarne Rog ter vsesplošno privatizacijo in komercializacije javnega.*

Se vidimo na Prešercu ob 9.30 v četrtek 14.12.2017!

Join us on Prešeren square on Thursday, 14 Dec,  at 9.30 AM!

Mestna občina Ljubljana (MOL) se je odločila za prodajo zemljišča, na katerem trenutno stoji Hostel Celica. S tem so se odločili tudi za radikalno spremembo svojega razmerja do celotnega območja Metelkove. Ta poteza v sicer nikoli enostavno razmerje med MOL in AKC Metelkova mesto – slednji je svetovno priznan kulturni, urbanistični in socialni primer dobre prakse - vnaša oblastniški diktat. Zadnje namere MOL uporabnike in uporabnice AKC Metelkova mesto obvezujejo, da javno in jasno sporočimo: kapital in MOL, roke stran od Metelkove!

Municipality of Ljubljana has decided to sell the plot of land on which currently stands hostel Celica. This decision represents a radical shift its relation towards the entire Metelkova area. This move introduces an authoritarian element into the relationship between the municipality and Autonomous Cultural Centre Metelkova mesto, an internationally renowned example of a successful cultural, urbanistic and social practice, while truth be told the said relationship has never been a simple one. The latest intentions of the municipality however oblige us, the users of ACC Metelkova mesto, to publicly and unequivocally make our position clear: Capital and Municipality – take your hands off Metelkova!

Izjava Noč je naša 2017/Statement for Reclaim the night 2017

Tudi nominalno antiavtoritarni prostori lahko postanejo gojišča avtoritarne politike. Ta nevarnost je še posebej močna, ko napočijo krizni momenti in s tem nuja tvorjenja zahtevnejših skupnostnih samozaščitnih procesov/.../ Včeraj nam je bil dovolj avtonomni prostor. Danes hočem avtonomne soseske. Jutri mesta in pokrajine. Zavedamo se, da v tem boju nismo edinstveni in vemo, da nismo sami. Kje se bomo torej srečali?

Also nominally anti-authoritarian spaces can become breeding grounds for authoritarian politics. This danger is especially strong when moments of crisis arrive and with them the necessity to form more complex communal self-defense processes/.../Yesterday an autonomous space was enough. Today we want autonomous neighbourhoods. Tomorrow towns and regions. We are conscious of the fact that in this struggle we are not unique and we know that we are not alone. Where shall we meet next?

JAVNI PROSTOR – PREHOD ODPRT VSEM

V Kopru je med oktobrom 2014 in julijem 2017 obstajal javni prostor, ki je bil dostopen vsem ljudem dobre volje, širokih misli in kritičnega razmišljanja. Ta prostor je zgodovinski dokaz, da je razpoka v neizprosnem neoliberalnemu sistemu možna, da je iz ruševin mogoče zgraditi nove temelje in zapuščenim prostorom vrnit življenje, kar so tudi besede z začetka manifesta nekdanjega kolektiva UPInde. V zgodovini bo ostalo zapisano, da je med letom 2014 in 2017 v Kopru obstajal otok svobode, emancipacije, solidarnosti, brezskrbnosti, sobivanja, strpnosti, antiseksizma, antikapitalizma in antifašizma. 

Freedom for J20 defendants!

Accusations against J20 defendants are an example of brutal hunt to find a scapegoat for more and more people, who have consistently resisted to accept the brutal normality of Trump's presidency. It is an attempt to frame couple of hundreds of people who stood up against the illusion of peaceful transition and make an example of them. Authorities hope that if they go hard against 200 people, others will be too intimidated to resist as well. 

More about solidarity actions

Pred kratkim je bilo javnosti sporočeno, da zgodba o tovarni Argolina v Izoli išče izhodišče na sodišču. Uporabnik prostorov nekdanje tovarne v Izoli, ki je več kot leto delil prostor s skvoterskim kolektivom Avtonomna Cona Argo, se je odločil tožiti DUTB in podjetje Argolina d.o.o. za motenje posesti, saj meni, da je  sedanje stanje popolne ograjenosti in neprestanega propada, nezakonito.  

Spomnimo, da je leta 2013 lastništvo bivše tovarne prešlo iz upravljanja propadle Abanke pod Dutb, ki je ustanovila družbo  Argolina d.o.o. z edinim zaposlenim Alešom Kupdrekščakom, z namenom upravljanja območja tovarne. Prva obravnava je bila 18.05.2017, vsi zainteresirani vabljeni na drugo obravnavo 06.06.2017 ob 14h na Okrajnem sodišču v Piranu. 

Friedel has been home away from home for many of us throughout the years, as it was always open for our talks, discussions, and meetings. Places like Friedel are important because they are a meeting point for local and international activists, a place that stands against effects of gentrification and inspires us to fight where we live, stand and work.

ANTIRASISTIČNA PRIMORSKA!

Sobota 15h, center Spodnjih Škofij

Z gnusom in prezirom opazujemo, kako nekateri krajani Škofij pod pretvezo skrbi za varnost svojih otrok in skrbi za lokalno okolje širijo strah in paranojo ter sledijo vsesplošni kampanji ameriških in evropskih elit o "muslimanski nevarnosti iz vzhoda". Ljudem, ki so izgubili svoje domove in ki bežijo iz vojnih območij ne dovolijo osnovnih človekovih pravic. Strehe nad glavo, miru in svobode. 

Politikantsko igračkanje o neinformiranosti med državo, MOK, lokalno krajevno skupnostjo in političnimi strankami izkoriščajo kot izgovor za svoje rasizme in vse to zato, ker se nekaj družin (imajo že priznan status političnih azilantov) želi nastaniti v Škofijah. Želijo celo paradirati v našem okolju s svojo nestrpnostjo.

Antirasistična fronta Primorske se bo na isti dan, v soboto ob 15h v centru Škofij zbrala in pokazala da na Primorskem ni prostora za rasizme, fašizme in katerekoli druge zaničevalne in sovražne ideologije. 

Primorska je od vedno bila in bo stičišče mnogoterosti in različnosti, antifašizem v mestih in vaseh, kjer živimo ni nikoli bil le prazna beseda. 

Danes azilanti, jutri migrantski delavci, pojutrišnjem cigani, balkanci in koncentracijska taborišča! Ne bomo tolerirali rasizma in rasistov! Fašiste smo že enkrat izgnali in če bo potrebno jih bomo spet.

Azilantke, azilanti, begunke in begunci, soljudje, dobrodošli na Primorskem, v deželi ANTIFAŠIZMA!

Se vidimo na Škofijah jutri, v soboto ob 15:00!

ANTIRASISTIČNA FRONTA PRIMORSKE

KOLEKTIV UPI INDE

ALTERNATIVA OBSTAJA, FAO

KOLEKTIV ARGO

O spornem odstrelu, lobijih in širjenju strahu

Po tem, ko je rezalna žica v letu 2016 presekala poti mnogim prostoživečim živalim, ki ne prepoznavajo bizarnosti nacionalnih in državnih delitev, so se na šahovnici lokalnih institucij znašli volkovi in medvedi, ki jih v tem letu ogroža še nenavadno visok odstrel. Ministrstvo za okolje in prostor je izdalo odlok za odvzem 113 medvedov in 10 volkov v letu 2017. Monopol nad upravljanjem s populacijami oz. pobijanjem prostoživečih živali je v rokah lovcev, ki skupaj z Zavodom za gozdove in Zavodom RS za varstvo narave oblikujejo predlog za letni odstrel, ki ga potrdi vlada. Upravljanje s populacijami se izvaja pod pretvezo zmanjševanja gospodarske škode, omejevanja migracij živali na nova območja ter zagotavljanja varnosti tistih, ki živijo na območju prisotnosti velikih zveri ter si tako življenjski prostor delijo z medvedi, risi, volkovi … Argument zagotavljanja varnosti je priročen za utrjevanje in ekspanzijo strahu, ki bazira na perpetuiranju lažnih predstav o medvedih in volkovih kot agresivnih zvereh, pred katerimi se je treba zaščititi ter tako deluje kot priročna metoda za pridobivanje javnega mnenja na stran tistih, ki zagovarjajo odstrel.

V luči tega, za kar na tem mestu v resnici gre, torej za prostočasno ubijanje živali v njihovem življenjskem prostoru, namreč to ne bi bilo prepoznano kot produktivno ali, kakor se kaže v primeru odloka, celo nujno. Razmerje je že v izhodišču neuravnoteženo. Lovcem pozicija »varuhov« narave, v katero umeščajo tudi živali, omogoča upravljanje s tujimi življenji na način, da imajo od tega neposredne koristi. To, kar je manipulativno poimenovano kot »zaščita«, se prične, kjer se pričnejo njihove koristi. V namene legitimirati lastne koristi od umorov, je treba ustvariti stanje »prevelikega števila osebkov v populaciji«. Hranjenje živali v hladnejših mesecih s strani lovcev tako predstavlja ustvarjanje boljših pogojev za razmnoževanje, kar nato privede do »prevelikega števila osebkov v populaciji«. V tej shemi so posamezniki zreducirani na ogrožajoč dejavnik, ki ga je treba odpraviti, njihova vrednost je zgolj vrednost ohranjanja vrste. V ospredju je razreševanje namišljenega in samoreproducirajočega konflikta, katerega edina vnaprej zrežirana rešitev je odstrel. Gre za ohranjanje monopola in lovskih dejavnosti zaradi njih samih; za aktivno preprečevanje in neposlušnost do predlogov, ki se izvajajo v nezadostnih fragmentih, da izid venomer ostaja pomor. Naslavljanje problematike z vidika soobstoja posameznikov, ki si delijo življenjski prostor, umanjka.

Šele ko prepoznamo s strani medijev in interesnih skupin posredovano reprezentacijo živali kot zmotno in reduktivno, se s spremembo gledišča kot predpogojem celostnega pristopa k problematiki sobivanja, ponudi širok nabor možnosti za drugačno postopanje (sanacija in preprečevanje divjih odlagališč s klavniškimi odpadki, uporaba medovarnih smetnjakov, ozaveščanje splošne javnosti, in še bi lahko naštevali). Prostoživečih živali bo toliko, kolikor smo jih pripravljeni sprejeti ter kolikor jih lahko sprejme sam življenjski prostor, katerega del smo. Ni na njih, da bežijo pred streli, na nas je, da se naučimo sobivati.

Odstrel je pomor! Proti lovu! Za sobivanje!

Iniciativa proti izkoriščanju živali in okolja

Autonomous spaces in Slovenia under attack, support the struggle!
Call for solidarity actions for INDE squat in Koper, Slovenia 

In the last few years we have seen new autonomous spaces emerging in Slovenia, joining the struggles of older squats all over the country. Along the Slovenian coast, two enormous buildings were occupied until recently. The occupations brought radical politics and different social relations to their environment. Both squats were always open to a variety of projects and initiatives, but had strong anarchist presence and activities as well. The spaces used to be factories, which were destroyed by the brutal privatization. 

Right after New Years, ARGO squat in Izola was forcefully evicted. Eviction was preceded by a series of harassments from police and security company, that in some cases resulted in serious bodily injuries and fines for comrades there. The second coastal squat, called INDE, got an eviction notice just a few days ago. We are supposed to leave the premises on January 30. 

Both squats are currently owned by so-called Bad Bank. This is a state institution under the management of the Ministry of Finance, created to resolve debt by big failed speculative financial investment that crashed during the economic crisis. In other words: they are there to sell buildings cheap and open them to further financial speculations, by which the rich will once again profit, while all of us will lose.  The eviction of INDE is going to happen under a pretense of cleaning up dangerous material at the site. ARGO was also declared a dangerous zone by authorities, but the only thing they are trying to clean out of it are comrades who are bringing life into these spaces. 

This is another blow in a hard year for the squatting movement in Slovenia, since all of the spaces are facing attacks, either by Nazis or/and police, private security, and state institutions. We understand this kind of pressure as a part of increased repression that the so-called migrant crisis has justified. More is at stake than just our building. We are a hope of a different world, where solidarity, mutual aid, anti-authoritarianism, and non-hierarchical relations are still possible. Just few months ago we prevented the eviction of Rog squat in Ljubljana. We know we can do that again.

 We call for comrades all around the world to show us solidarity. We will welcome you here, but will be happy if you fight where you stand. Send us a letter of support, or raise a banner! Or squat something yourself! They can never hold us back if we stand together strong. Everything you do will keep our spirits up. 

If we go down, we are going down in style. Join our struggle! 

Local Group Alternativa Obstaja, Koper (part of FAO-IFA)  

BAD BANK:   http://www.dutb.eu/en/default.aspx  (Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.)
Security Company that is in charge of eviction: http://www.galekom.si/ (Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.) 
INDE: http://www.indeplatforma.org/            https://www.facebook.com/indeplatforma/?fref=ts 
ARGO: https://www.facebook.com/argoplac/

UP Inde in Argo sta avtonomna prostora, ki sta v zadnjih dveh letih na obalo vnesla sveže misli in prakse porajajoče se samoorganizirane skupnosti. Izpostavila sta potrebo po prostorih srečevanja in ustvarjanja ter dokazala, da je tovrstne prostore s skupnimi močmi tudi mogoče vzpostaviti.  Tako so skvoterji, ki so zasedli kompleksa, s katerima upravlja Slaba banka odprli številna vprašanja, ki se porajajo ob praznih poslopjih. Predvsem se izpostavijo nepremičninske špekulacije in čakanje na investitorje, ki vodijo v dolgotrajno propadanje zgradb, in posledično rušenje celotnih območij in gradnje novih dražjih ter pogosto nedosegljivih poslovno-bivanjskih prostorov. Z zasedbo so opozorili tako na probleme mladih, ki jih kapital vedno bolj izriva kot tudi na določene urbanistične plane, ki načrtujejo preobrazbo v nova, privlačna, a večini nedostopna mesta. Lokalnih prebivalcev se ne more dokončno izriniti iz mestnih središč, elitistični urbanistiki mestnih oblasti, ki ločuje ljudi na podlagi dohodkov navkljub.

Zasedbe in vzpostavljanje avtonomnih prostorov so v teh zaostrenih družbenih razmerah eden izmed načinov, s katerim ljudje jemljejo lastna življenja v svoje roke, jih organizirajo v skladu s potrebami in željami, lajšajo neznosne socialne situacije in hkrati omogočajo gradnjo kritike in alternativ. Ni presenečenje, da se napadi na avtonomne prostore in evikcije v zadnjem času vrstijo. Izvajajo se predvsem pod pretvezo skrbi za varnost in zdravje tamkajšnje skupnosti in brez vsakršne skrbi za socialni aspekt deložacije tamkaj živečih. Slaba banka, ki ima v lasti mnoge zapuščene objekte, ki so jih pred propadom in nadaljnjimi nepremičninskimi špekulacijami rešile in z vsebino napolnile skvoterske skupnosti, se je izkazala kot idealen depersonaliziran državni inštrument tudi za evikcije tovrstnih prostorov. Vse za zaščito kapitala in boljše možnosti nadaljnje prodaje.

Strah oblasti pred tistimi, ki si upajo vzeti prostore, ki so bili včasih skupno dobro in kasneje privatizirani z javnim denarjem, je tako močan, da je za njih pot v represijo in kriminalizacijo proti avtonomnim prostorom samoumevna. AKC Metelkova mesto se skupaj z Argom in Up Inde bori proti represiji in za obstoj ter širjenje avtonomnih prostorov. Napad na enega je napad na vse nas, zato skupaj stopamo proti interesom kapitala. Vsebine praznim prostorom bo vdahnila skupnost in ne kapital!

S solidarnostjo,
AKC Metelkova mesto

Ko so ljubljanske mestne oblasti s težko mehanizacijo vdrle na dvorišče Roga, smo v kolektivu AKC Sokolc zapisali, da v Sloveniji poteka vojna proti avtonomiji, skupni lastnini in svobodi. Da ni šlo zgolj za dvigovanje panike znotraj skvotarske scene, smo nekaj mesecev kasneje izkusili tudi sami, ko je MO Novo mesto pod pretvezo sanacije in »varnosti uporabnikov« zahtevala, da se avtonomna cona izprazni in zapusti. Temu poskusu smo se odločno postavili po robu z vsemi sredstvi.

A neposredna represija oblasti in kapitala se je nadaljevala, ne samo v Novem mestu in Ljubljani - pod udarom sta znašla še izolski Argo in koprski U.P Inde. Potem ko je DUTB zatrla avtonomni prostor ARGO, se sedaj neposredni pritisk vrši še na INDE. Tako so se razblinili še zadnji dvomi glede resničnosti vojne proti avtonomiji. Z izpraznitvijo prostorov U.P INDE, bi država in lokalne oblasti odpravile še zadnjo sled avtonomnega delovanja in scene na Primorskem, kar je nedopustno!

AKC Sokolc izraža solidarnost s tovarišijo U.P. INDE in nudi pomoč pri obrambi ideje in dejavnosti kolektiva!

Sokoliči

Solidarnost iz Slovenije s tovarišicami in tovariši na ameriških ulicah



Petkova inavguracija ameriškega predsednika bo nova priložnost, da slovenski lokalni politiki ponovno pokažejo svojo pregovorno servilnost do vsakokratnega imperialističnega gospodarja vojn. Tukajšnja oblast je Trumpovo zmago že novembra sprejela odprtih rok – in ne zgolj zato, ker je slovenski narod zdaj menda ponosen na svojo hči Melanijo, in ker bo Trump zaradi nje menda dober za slovenski biznis.

Ameriške volitve odmevajo po vsem svetu, še posebej v regijah, ki jih ameriška zunanja politika prizadene s svojimi preleti letal, oboroženimi enotami, gradnjo letalskih baz in bolj ali manj rednim bombardiranjem ter rekrutiranjem za vojna opustošenja na Bližnjem vzhodu.

Slovenija pri tem ni izjema. Še vedno se spomnimo, kako smo morali na ulice pod sloganom Vaše vojne, naši mrtvi, s katerim smo nasprotovali ameriški invaziji v Afganistanu in Iraku. Spomnimo se nasprotovanja militarizaciji ter sodelovanju v NATO koalicijah. Jezni smo bili zaradi vzpostavitve NATO letalske baze in vsiljenih prostotrgovinskih sporazumov. Trpeli smo zaradi globalnih ekonomskih politik, gospodarske krize in varčevalnih ukrepov pod taktirko ZDA in njihovih pomočnikov v Evropski komisiji. Nismo pozabili vojaških posredovanj NATA pod ameriškim poveljstvom proti civilistom v bombardiranju Beograda in drugih mest ob koncu zadnjih balkanskih vojn.

Zaradi izkušenj, kaj pomeni biti na drugem koncu ameriške imperialistične palice, nihče ni imel veliko upanja, da bi bila zunanja politika ZDA pod novo Clintonovo administracijo drugačna od Trumpove. Še vedno bi padale bombe, odpirala bi se vojna žarišča in sejal strah in nestrpnost v vojni proti terorizmu. Še vedno bi vladalo neoliberalno izkoriščanje periferij, v katero spada tudi evropski jug. Vse v obupanem poskusu padajoče velesile, da ohrani vsaj iluzijo svoje gospodarske in politične moči v svetu.

Na simbolni (in realni) ravni pa Trumpova izvolitev seveda pomeni obrat v (skrajno) desnico, legitimacijo retorike sovraštva na ulicah in v javnosti. Je signal avtonomnim fašistom, da je njihova politika vse bolj sprejemljiva. In je signal vsem tistim patriotom v kravatah, ki v imenu nasilnega ohranjanja avtohtonih kultur in konzervativnih vrednot, kot so življenje »od spočetja do naravne smrti«, družina, nacija, demokracija, država in kapital, sebe prepričujejo, da niso fašisti. In čeprav se bo politika množičnih deportacij Baracka Obame, taborišča mučenja v Guantanamu, invazij na Bližnjem vzhodu in rasistična politika v ZDA pod Trumpom zgolj nadaljevala, razumemo nemir, ki je prevel Ameriko in svet. Njegova izvolitev je pustila le malo prostora za dvom, da se vse to res dogaja. To, kar se je prej odvijalo v temi, zanikanju in v javnosti prikazovalo kot anomalija, je zdaj postalo uradna in vidna politika, s še več sovražne retorike in manj zavorami.

Pod vodstvom Trumpa se ZDA pridružujejo avtoritarnim režimom po svetu, ki se vse bolj obrača v (skrajno) desno. Ponekod odprto na krilih rasizma in nestrpnosti, drugje v imenu centrističnih politik reda, miru in varnosti, ki proizvajajo enake učinke ločevanja populacij na dobre in slabe, na privilegirane in oropane. Kot denimo v Sloveniji. Ne preseneča nas, da je premier Miro Cerar vneto pisal tvite in čestital Trumpu za zmago. Da je bil je bil vesel, da je v Washingtonu dobil sogovornika, ki razume potrebo po zapiranju meja za migrante, uvedbi izrednih razmer, dvigu pooblastil represivnim organom, gradnji zidu oziroma bodeče žice na južni meji in izvajanju množične deportacije migrantov, ter zna vzpostaviti družbeno klimo, v kateri je desničarska vstaja na ulicah le korak stran. Kar si Trump želi, je Cerarju že uspelo.

Specifični tvist Trumpove izvolitve je seveda poreklo Melanije Trump, bodoče prve dame ZDA, ki se je rodila in odraščala v Sloveniji. V ZDA, pa tudi širše, je njena življenjska zgodba uporabljena kot primer dobre, lepe, bele migrantke, ki spoštuje zakone, pooseblja konzervativne vrednote žene in matere ter ljubi svojo novo državo. Za razliko od vseh tistih migrantov, ki so v ZDA ilegalno, ki niso beli, in jemljejo službe državljanom in si zato zaslužijo sovraštvo in izgon. V Sloveniji ta zgodba deluje kot afirmacija privilegija, kot pohvala konzervativnemu videnju spola, kjer je pohlevno služenje moškemu nagrajeno z dobrim življenjem. Na njeni zgodbi Slovenija gradi nacionalni ponos, ko si žensko telo (ki dejavno podpira in reprezentira Trumpovo politiko sovraštva) lasti v imenu nacije. Melanijo strežejo v slaščičarnah v obliki torte, za Melanijo so decembra v prestolnici krstili božično drevo, ki so ga postavili na osrednji mestni trg. Melanija je postala vsiljena prva dama nas vseh, pa čeprav z nacijo, ne slovensko, ne ameriško, ne katerokoli drugo, nočemo imeti prav nič.

Dvojica Trump svetu sporoča, da je mogoče danes še vedno stati na branikih zaprtih skupnosti privilegijev: bele rase, zahodnega imperializma, neoliberalnega gospodarstva. To je svet, kjer ima peščica vse in večina nič. Edini način, da lahko iluzijo blaginje ohranjajo, je politika delitve in izključevanja, politika meja in vojn, ekstremne represije in ekstremnega sovraštva. 

Zato podpiramo napore tovarišic in tovarišev, ki se po vseh ZDA organizirajo v boju proti rasnim delitvam, rastočemu fašizmu, deportacijam, velikim infrastrukturnim projektom, ki uničujejo naravo, policijskim umorom temnopoltih in rožljanju z orožjem ter vojnam.

Njihov boj je več kot zgolj boj proti Trumpu. Je boj proti globalnim politikam izključevanja in izkoriščanja in je boj proti vsej politični nomenklaturi, ki bo skušala ljudi v Ameriki prepričati, da ji je potrebno za ustavitev Trumpa na volitvah zaupati glasove. Da se le ohrani svet, kot ga poznamo in ki ga v resnici že zdavnaj ni več. Njegova zmaga ni presenečenje in ni anomalija. Je zgolj bolj kričeč in neposreden opomnik, da ima sistem reprezentativne demokracije v sebi vedno vgrajene mehanizme izključevanja, preglasovanja, nasilja, hierarhij, sovraštva. To je sistem, v katerem mi vsi izgubljamo, medtem ko privilegirani zmagujejo. Če je danes odločitev za protest morda lažja zaradi očitne grožnje sovraštva na prestolu ZDA, ne smemo pozabiti, da gre za isti izključevalni sistem, ki si zasluži naš bes tudi takrat, ko nam vlada politik bolj spravljivega obraza.

Ko nas napade sistem, je naš odgovor bes. Ko nam na ulice pošiljajo vojsko, je naš odgovor pogum. Ko nam jemljejo prostor, si ga vzamemo nazaj. 20. januarja bodo ZDA poskušale svetu zaigrati prizor sprave in normalizacije politike sovraštva in delitev. Številni spektaklu ne bodo nasedli. Vaš pogum nas navdihuje. #DisruptJ20.

Anarhistična pobuda Ljubljana                           

Ljubljana, januar 2017

UP INDE bo v kratkem praznovalo 2. obletnico svojega javnega obstoja. Taki prostori so več kot potrebni na obali in v širšem okolju. Objekt (INDE) je bil veliko let zapuščen in strašil ob pogledu na njega. Več kot očitno je, da kadar se skupina ljudi loti prostovoljno sanirati, očistiti in popravljati prostore, kar bi več kot očitno morali ne(odgovorni) “lastniki” storiti že veliko prej, se zgodi ravno obratno od pričakovanega in sicer namesto, da se taka dejanja podpira se zgodi to, da se te ljudi nasilno meče ven in medijsko napada. UP INDE je potreben kakor tudi ARGO! kolektiv je v kratkem času ustvaril veliko pozitivnega dela in dogodkov, ki so prinesli na obalo veliko tega kar je na obali manjkalo. Njihovo delo je prostovoljno, motivacijo pa najdejo v tem da delajo to kar najrajši počnejo. Tukaj bi se lahko naštevalo marsikaj: koncerti, umetniške razstave, okrogle mize, filmski večeri, solidarni obroki in še ogromno tega. Seveda so pomagali tudi brezdomim ljudem in tistim, ki so bili pomoči potrebni.

Na drugačen način bi bilo težko toliko ustvariti in narediti kot smo oboji naredili na obali!

Sedaj, ko se je DUTB v primeru ARGO-a, obrnil na nasilje in s silo zaprl prostore in zatrl samoniklo kulturo in avtonomijo. zgleda namerava podobno storiti z UP INDE. Prepričani smo, da je možno sanirati in odstraniti zdravju nevaren azbest, brez da bi pri tem bilo potrebno izprazniti prostore UP INDE.

V ARGO kolektivu podpiramo prizadevanje UP INDE za nadaljni obstoj, saj menimo, da je čiščenje azbesta zgolj pretveza DUTB-ja za izpraznitev prostorov, vendar menimo, da je prostore potrebno očistiti nevarnega azbesta (že 10 let ali več), Podobno taktiko so uporabili pri nasilnem vdoru v prostore AC ARGO in posledičnim “zavarovanjem” tega pred nadaljnim vstopom. Zahteva po izpraznitvi prostorov UP INDE s strani slabe banke kaže na enako željo “varovanja”.

Jasno je, da se je slaba banka spustila v ofenzivo proti samonikli kulturi na zanemarjenih objektih, saj ta alternativa propadu kaže na nesposobnost in malomarnost DUTB-ja in prejšnjih lastnikov.
ARGO kolektiv boj za obstoj UP INDE podpira materialno in duhovno, hkrati pa nadaljujemo na drugih frontah.

AC ARGO ostaja prav tako kakor UP INDE!

Kolektiv AC ARGO

Socialni center Rog: DUTB pustoši po Obali – INDE-ja ne bomo dali!

Izjava podore UP INDE

Le deset dni po tem, ko je varnostna služba Galekom nasilno izpraznila izolski skvot ARGO, je obalna avtonomna scena doživela novo grožnjo. Tokrat je slaba banka (DUTB) z zaledjem oblasti obvestila koprski skvot UP INDE, da mora kolektiv prostore izprazniti do konca januarja zaradi ekološke sanacije. DUTB svoje namene maskira za retoriko skrbi za zdravje skupnosti in varno okolje, sklicujoč se na nevare azbestne odpadke. Indejanci so že v preteklosti opozarjali na ta problem, vendar so pri pristojnih naleteli na gluha ušesa. Zato so se sanacije dela stavbe, v katerem delujejo, lotili sami in s tem zagotovili varno in nemoteno delovanje kolektiva: v dobrih dveh letih obstoja so tako očistili prostor in v njem izvedli številne kulturne, športne, izobraževalne, socialne in druge dogodke. S tem so širši skupnosti omogočili vključevanje v neprofitno naravnane, skupnostne dejavnosti in tako ponudili alternativo krožiščem, palmam in nakupovalnim centrom.

Očitno je, da DUTB ne pozna trenutnega stanja na območju nekdanje tovarne. Če bi razmere poznali oziroma bili pripravljeni slišati glas uporabnikov, bi vedeli, da za sanacijo ni potrebna izselitev kolektiva, saj je prostor, na katerem delujejo, že očiščen. Poleg tega siceršnja praksa in metode odstranjevanja azbesta kažejo na to, da za sanacijo stavbe ni potrebna izselitev, npr. prebivalcev celega bloka. DUTB, produkt dokapitalizacije bank, se ponovno poslužuje oblastniških prijemov in pod eko-zeleno pretvezo ščiti apetite kapitala. Slaba banka tako nemoteno dalje ropa skupnost, pri čemer ji asistira država, prebivalci pa nimajo nikakršnih zagotovil ali zavarovanja pred izčrpavanjem. Razlaščanje skupnosti je enostavno, če ti hrbet krije država.

Ne moremo dovoliti, da za propadle naložbe kapitala plačuje skupnost in da DUTB še naprej pustoši po Obali. Po nedavni izselitvi ARGA tamkajšnjim prebivalcem grozi, da bodo ostali brez prostorov za samoorganizirano delovanje.

Indejance podpiramo v njihovem prizadevanju, da ostanejo in nadaljujejo z delom v svojem že očiščenem prostoru. Pozivamo DUTB, naj zagotovi nemoteno izvajanje programa UP INDE med sanacijo preostalega dela tovarne.

Ne bomo dovolile, da grožnje avtonomnim prostorom postanejo vsakodnevna praksa!

Kakor smo skupaj ubranile_i Rog, bomo skupaj obvarovale_i tudi INDE!

Socialni center Rog

Ljubljana, 17. 1. 2017

The Creative Platform Inde (hereinafter UPI) welcomes the planned remediation of hazardous waste (asbestos, used needles) in the former factory INDE. However, we are announcing that we are not consenting to emptying the already restored spaces which from October, 5th 2014 have been in the use of UPI. We believe that the cleaning of hazardous waste is perfectly feasible without interrupting the activities of the collective.

Since October 2014 we have proved through active involvement and massive response of visitors that this space is one of tremendous importance to the region. At the premises of UPI we are carrying out social programs (food for the socially disadvantaged, gathering supplies for the refugees, etc.), cultural programs (more than 300 concerts, roundtables, art exhibitions, film evenings, etc.), educational programs (lectures, workshops, practical training, etc. .), environmental campaigns, remedial actions, sports programs (skate park, dance workshops, self-defense, sporting competitions and sports days) and so on.

The space of UPI represents a polygon for learning life skills and gaining new knowledge. All this is being done on a voluntary basis, free of charge, non-profit, and with a great deal of personal commitment. Now, with the Autonomous zone Argo gone, there is a danger that the region could lose the last of this kind of spaces that allow the exercise of our creative, social and critical potential, not basing on market logic.

In addition to UPI several homeless people found  roof over their heads in the wider area of the abandoned factory. With the closing of this space they will lose their last refuge. DUTB is thereby endangering their lives during the coldest days of the year.

The premises of UPI occupy only a small part of the total area of ​​the building. Wastes are located in a relatively remote part of the building, so it is possible to remove them without UPI having to suspend its activities and programs. We are looking forward to February 8th when we are planning a series of events titled INDELETNICA#2 which will celebrate the second anniversary of our public activity, this time finally in a completely safe environment.

The Collective U.P. Inde

Any additional information can be obtained on the website www.indeplatforma.org

V torek, 3. januarja 2017 zgodaj zjutraj je na območje avtonomne cone Argo v Izoli vdrlo okoli 10 privatnih uniformiranih nasilnežev iz družbe Galekom, ki so iz prostora odstranili tam spečega uporabnika ter vsakomur preprečili dostop do prostorov. V drugi liniji so na morebitno intervencijo čakali tudi uniformirani in neuniformirani nasilneži državnih aparatov. Sveže okupirano ozemlje pa so utrjevali tudi delavci, ki so hiteli s postavljanjem tehničnih ovir.

Po tem, ko so bili poskusi dostopa do skupnih prostorov in osebnih stvari neuspešni, je okoli 30 uporabnikov skupaj s podporniki iz ostalih avtonomnih prostorov organiziralo protest, s katerim so želeli izraziti jasno nestrinjanje s privatizacijo in deložacijo iz do tedaj skupnostnih prostorov. Nihče od prisotnih na drugi strani ograje ni želel komunicirati s protestniki. Situacija je pripeljala celo do točke, da so nasilneži brez pravega razloga tri protestnike poškropili s solzivcem.

Raje dober skvot kot slaba banka!

Zgodba Arga je le ena izmed številnih zgodb kapitalističnega opustošenja. Po tako imenovani gospodarski krizi, kjer so si elite na račun podjetij nagrabile malo preveč denarja in podjetja spravile v propad, so si omislile način, kako do proizvodnih sredstev, s katerimi bi lahko špekulirali še naprej, priti s čim manj denarnega vložka.

Ustanovili so Slabo banko, ki na račun javnega denarja prevzema finančne dolgove, medtem ko proizvodna sredstva prodaja pod ceno istemu razredu, katerega dolgove je prevzela.
Včasih javni interes, drugič privatna lastnina, tretjič javno-privatno partnerstvo. Vedno, ko kakšna skupina začne skrbeti za propadajoče objekte in v njih organizira angažirane, samonikle vsebine se najde kapitalska in politična volja, ki takšno delovanje želi preprečiti. Tudi tokrat.

Toda, kakor lahko opazujemo v zadnjih letih, je želja in potreba po avtonomnih prostorih čedalje večja, skupnostne infrastrukture v občinskih planih pa vse manj in tudi zadnje dejanje Slabe banke te želje in boja za še več skupnega ne bo ustavilo.

Psi čuvaji

Toda nihče si noče mazati rok z deložacijami aktivnih, dobrovoljnih in v pozitivno izgradnjo skupnosti usmerjenih ljudi. To velja tako za politike, ki skrbijo za svoje politične točke, kakor za firme, ki jih skrbi njihov PR. Zato v nočnih urah pošiljajo plačance, da opravijo umazano delo.

Nova pooblastila policiji in redarstvu, preseganje pooblastil varnostnikov in ignoriranje takšnega obnašanja s strani policije postajajo vsakdanja praksa in nova realnost, na katero se moramo odzvati.
Normalizacija nasilništva represivnih organov, s katerim se v imenu državnih in privatnih elit, postavljajo proti vsakomur, ki se zoperstavi obstoječemu družbenemu redu izkoriščanja, zatiranja in vse prisotnejše segregacije je nedopustna, odpor pa neizbežen. Vse bolj resen in mogoč izid sedanjih družbenih razmer je tako vstaja revnih proti bogatim.

Slaba banka je še ena izmed domislic kapitalistov za reprodukcijo izkoriščanja, vendar nas to ne bo ustavilo v boju za drugačno in solidarno družbo.

SOLIDARNO Z AVONOMNO CONO ARGO!

Kolektiv Črne luknje in Anarhistična pobuda Ljubljana,   4. januarja 2017

Splošno družbeno razlaščanje se odraža v napadih na avtonomne prostore povsod po Evropi. Pri nas smo to v zadnjem letu doživeli v junijskem napadu na Avtonomno tovarno Rog, oktobrskem poskusu izpraznitve Sokolca, napadu policije ob prvem poskusu evikcije AC Argo ter pozivih skupnosti UP Inde k izselitvi.

Kapital se znova zateka k preizkušenim metodam - tudi v primeru AC Argo: evikcija je potekala v zgodnjih jutranjih urah, neposredno po praznikih ter brez predhodne najave ali predložitve gradbenega dovoljenja. Varnostna služba Galekom je preprečila dostop uporabnicam_kom do prostorov in osebnih predmetov. Sledil je protest skupaj s podpornicami_ki iz drugih avtonomnih prostorov pred nekdanjo tovarno Argolina. Nihče od pristojnih ni želel komunicirati z uporabnicami_ki AC Argo. Dogajanje je eskaliralo v poznih popoldanskih urah, ko so varnostniki ugasnili luči ter skozi ograjo brez razloga poškropili tri osebe s pepper sprejem. Šlo je za očiten poskus ustrahovanja in kriminalizacije upora.

Ob zapiranju meja, militarizaciji družbe in napadih na avtonomne prostore je takšnih prekomernih uporab sile vedno več. Privatne varnostne službe vse bolj nadzirajo in regulirajo javni prostor ter omogočajo kapitalu vzpostavljanje lastnega vzporednega represivnega aparata. Včerajšnji napad na AC Argo je še en primer privatiziranja družbene lastnine, v katerem so kapitalski interesi prevladali nad potrebami ljudi. Naj bo to slaba banka ali občinsko-zasebna partnerstva, javni denar se izrablja za večanje dobička privatnih podjetij. Reševanje propadlih naložb, mrhovino privatizacije pa smo prisiljene_i preko ti. varčevalnih ukrepov plačevati same_i.

Propadajoče prostore nekdanje tovarne Argolina so spomladi lanskega leta okupirale_i mlade_i Izolanke_i in v njih vzpostavile_i skupnost ter občankam_om odprle_i prostore za alternativne in neprofitne dejavnosti, ki jih občina do sedaj še ni zagotovila. S tem so oživile_i opuščeno in degradirano območje marine ter zarezale_i v splošni občutek brezperspektivnosti.

Evikcija AC Argo v procesih zapiranja javnega prostora pomeni rušitev družbenih vezi in skupnostne moči. V te prostore zahajamo tiste_i, ki iščemo drugačne načine ustvarjanja in preživljanja skupnega časa in ravno takšni prostori nam omogočajo samoorganizacijo in povezovanje v samoniklih avtonomnih skupinah. Zato moramo braniti obstoječe skvote ter zasedati nove prostore odpora!

Nočemo sezonskega parkirišča za prikolice in avtodome, še enega nedomišljenega projekta, ki ga ob podpori DUTB in nasilne varnostne službe Galekom načrtuje občina – hočemo skvot Argo celo leto!

Namesto represije še na tisoče veganskih obrokov z Argonavtkami_i!

Avtonomna Tovarna Rog

The news reached us in the last days, about yet another prison sentence in Turkey. This time, the state which is well on its way to fascism, pointed its finger towards the anarchist propaganda. The magazine Meydan, which had already been closed down during the Erdogan’s “cleaning” after the Coup, was now hit even more. The editor of Meydan, an anarchist magazine issued by DAF (Devrimci Anarsist Faaliyet / Anarchist revolutionary action) is now sentenced to more than one year in prison. The State claims some Meydan articles were promoting terrorist methods. It is not hard to understand this verdict, yes, all the ideas which organised anarchists in Turkey are promoting like gender equality, workers’ rights, economic system based on mutual aid and without private property, freedom of the individual, antionationalistic and antifascist ideas (and of course we must not forget their support to Rojava revolution) it is all very dangerous to the State. Taking the right to write, speak and organize around this ideas, is something unforgivable in today’s Turkey. Using the rhetoric of public safety and comparison of anarchist ideas in any form with terrorism and violence is a old story, we have seen it for more than 100 years all over the world. We are not surprised nor shocked.

Feministke ogorčene opazujemo, kako se javni prostor krči in izrinja ženska* telesa, postaja vse bolj preplavljen z avtoritarnim, seksističnim in rasističnim diskurzom. Ne samo na Poljskem, tudi v lokalnem okolju so napadene reproduktivne pravice žensk. Na Frančiškanski cerkvi v centru mesta vrtijo propagando proti splavu in slavijo življenje. Ženske*, ki se zaradi različnih situacij odločajo za splav morajo mimo protestnih molilk in molilcev, ki zganjajo pritisk nad njimi pred kliniko. Na javni televiziji dobijo v najbolj gledani oddaji prostor ljudje, ki ženske*, ki splavijo, označijo za morilke in pridigajo o svetosti življenja. Seveda, le belega, klenega slovenskega življenja – vsa druga naj ostanejo za bodečo žico.

**************************english**************************

Feminists are outraged while witnessing how the public space is shrinking and pushing out woman* bodies, getting more and more flooded with authoritarian, sexist and racist discourse. The reproductive rights of women* are not attacked only in Poland but also in local areas. On Franciscan church in the city centre they are screening anti-abortion propaganda and hailing life. Women* who are forced to get abortion in different situations have to pass praying protesters that put pressure on them in front of the clinic. In the most watched show on national television are people that label women* who get abortions as murderers and preach about the “holiness of life”. Of course, only the white and vigorous Slovenian life – all other lives should stay behind the razor wire.

IZJAVA KOLEKTIVA UP INDE OB NAPADU NA AVTONOMNO CONO ARGO

U.P. Inde ostro obsoja napad na komilitone iz Arga, ki so bili v petek, 28.10. 2016 žrtve policijskega nasilja. V zadnjem obdobju smo v Sloveniji priča ponavljajočim se napadom na samonikle skupnosti (Rog, Sokolc, Metelkova). Kjer se pojavi kreativna in kritična masa, se pojavi tudi represija. Izola je po dolgih letih pomanjkanja avtonomnih kulturnih prizorišč dobila Avtonomno Cono Argo.Tak prostor je nujen za razvoj aktivne družbe. Argo je mlad kolektiv, ki se še ni razcvetel in zaživel v polni moči, saj je oblast takoj posekala po prvih kalčkih kritične misli. Represivni organ je brutalno poteptal osnovne človekove pravice dveh aktivistov, ki sta utrpela hude telesne poškodbe. Oba sta namreč morala poiskati medicinsko pomoč, ki jim je bila s strani policije celo zavrnjena. Naš boj za boljši svet ima tudi takšno ceno kot so pretresi možganov in notranje krvavitve. Argovemu kolektivu izkazujemo široko solidarnost, saj je napad nanje napad na vse samonikle skupnosti. Le solidarnost in medsebojna pomoč nam lahko prineseta boljši jutri. Istočasno se moramo boriti proti medijem, ki so zagrabili ukrivljeno zgodbo policistov in demonizirali tovariše. Vedno bolj nam je jasno, komu služijo. Ljudem gotovo ne, temveč zgolj kapitalu in oblasti. Obsoditi moramo policijsko nasilje, ki je pohabilo komilitone in do tega ne smemo ostati ravnodušni ali se obrniti v drugo stran. Argo kolektivu izražamo vso solidarnost in jim dajemo jasno vedeti, da v tem boju niso sami. Prav tako ostro obsojamo vsakršno nasilje države nad samoniklimi prizorišči in avtonomnimi skupnostmi!

NO PASARAN!
Kolektiv UP Inde

Povezava do Kolektiva Argo

Zadnje leto dni se kar vrstijo napadi in pritiski na različne avtonomne prostore v Sloveniji – prostore, kjer se uveljavljajo drugačne prakse vsakdanjega življenja, kjer ne pristajamo na odnose izkoriščanja, tržno logiko in avtoritarne relacije, kjer lahko svobodno  ustvarjamo in se izobražujemo. Ne pozabimo – to so tudi prostori, ki so med t.i. migrantsko krizo služili (in še služijo) tudi kot centri za pomoč beguncem in platforme za spopadanje z rasističnimi diskurzi in splošno paranojo.

Avtonomna kulturna cona Sokolc v Novem mestu, ki je bila v preteklosti že velikokrat tarča napadov neonacistov, je zdaj tarča občinarjev, ki pod pretvezo namere o obnovi stavbe (ki je bila dolga leta zanemarjena in je njeno propadanje ustavil ravno kolektiv Sokolc) želijo do petka, 30.09.2016, imeti pod svojim nadzorom še eno prazno stavbo. Stavbo brez ljudi in brez smiselne vsebine, politične ali ustvarjalne!

VENDAR, oblastniki (občinski in drugi), varnostne službe ter vsi ostali, ki sprejemajo in promovirajo uničevalne fašistične in rasistične diskurze in ponovno poskušajo ustaviti procese delovanja in širjenja avtonomnih prostorov, bodo ponovno ugotovili, da ne glede na to, da se počutijo močne, ker imajo za sabo birokratski aparat države in podporo kapitala, smo tudi mi, uporabnice/ki in sooblikovalke/ci avtonomnih con združeni v obrambi idej in praks za gradnjo bolj humanega sveta. Zato v popolni solidarnosti stojimo in bomo stali ob strani Sokolcu in vsem drugim napadenim avtonomnim conam.

Ti prostori za nas niso neka poljubna popestritev prostega časa ali pa tlaka, v katero smo porinjeni zavoljo urne postavke, ti prostori so za nas razpoke, ki smo si jih v tej pogosto kruti realnosti odprli zato, da lahko vsaj malo zadihamo in dostojanstveno živimo.

Niti koraka nazaj, Sokolc ostane!

Avtonomno cono v vsako mesto in vsako vas!

Kolektiva UPInde Koper in ARGO Izola

http://www.indeplatforma.org/sokolc-ostaja-mi-ostajamo/

LE VKUP, LE VKUP! VOJNA PROTI SVOBODI, AVTONOMIJI IN LJUDEM SE NADALJUJE!

Vse, ki jih doseže to sporočilo obveščamo, da se je danes zgodil nov, doslej največji, napad na Avtonomno kulturno cono Sokolc. Tokrat so storilci več kot znani, kljub temu, da so dalj časa pritlehno čakali na – po njihovem mnenju – pravi trenutek. Mestna gospoda z Rotovža je kljub pisnemu dogovoru o uporabi prostorov in ustnim zagotovilom, da zaradi obnove strehe (aleluja!) nikakor ne bo prišlo do izselitve oz. deložacije, danes uporabnikom vročila obvestilo o izselitvi Narodnega doma v roku treh dni! Občina v obvestilu navaja, da z nami ni sklenila nobenega pisnega dogovora, kar absolutno ni res.

Spomnimo in poudarimo že na začetku, uporabniki ob vselitvi nismo zasedli neke privatne posesti oz. tuje zgradbe. Šlo je in gre za legendarno stavbo, prvi narodni dom v naših krajih, ki je zapuščena začela propadati, zaradi popolne ignorance številnih občinskih administracij. Z vselitvijo smo uporabniki zgodovinsko stavbo rešili pred propadom in jo tudi obnavljali po lastnih močeh, z lastnimi sredstvi. V vsem tem času smo izvedli številne kulturne dogodke, delavnice in humanitarne akcije, s katerimi smo brez razlikovanja pomagali tako domačinom v stiski kot tujcem in celo drugim državam. Tako smo tisti, ki trenutno prebivamo v Narodnem domu, kot tudi tisti, ki prihajamo v »Sokolca« in skupaj tvorimo aktivnosti ter sokolski avtonomni prostor, skrbeli za ostanke skupnosti v času, ko svetu vlada logika privatne lastnine, koncentracije kapitala v rokah peščice in naraščajoče neenakosti. S tem že vnaprej zavračamo napačno argumentirane teze o zasegu tuje lastnine. Občinsko ni tuje, občinsko je naše (in vaše, če želite). Tako kot pred kratkim tovarna Rog in ostali skvoti po državi ter svetu, tudi Narodni dom ne more in ne sme biti talec zasebnih interesov.

Dan napovedane nasilne izselitve doma in zasedbe avtonomne cone je tako postavljen na petek, čemur se bo sokolska skupnost, skupaj s prijatelji in tovariši iz ostalih mest, ki si z nami delijo usodo, postavila po robu z obrambo skupnega, avtonomije in svobode, zato STAVBE NE MISLI ZAPUSTITI, sploh pa je tridnevni rok, zapisan v obvestilu (kjer ne gre niti za odločbo!) povsem nerealen. Zato pozivamo vse, ki razumejo naš boj, idejo in večletno delovanje, da se nam v petek v čim večjem številu pridružijo. Če ne zdaj, kdaj?! Že nekaj časa je namreč na isti dan napovedan koncert BRKOVI + HBWC, na katerega ste seveda vabljeni, saj dogodka ne mislimo odpovedati. (povej naprej!)
NO PASARAN!

Že preteklo zimo je tudi v naše kraje zašel poziv k sodelovanju na »No border Campu 2016«. Ideja o mednarodnem srečanju na temo migracij se je v situaciji povečanega migrantskega toka, tudi skozi naše kraje, zdela smiselna, kar je privedlo do močnega in raznolikega odziva na poziv za No Border srečanje, ki je potekalo od 14. do 25. julija.

Sicer je bila mednarodna aktivistična mreža »No Border« ustanovljena že leta 1999 z namenom, da se zoperstavi čedalje represivnejši politiki Evropske Unije do migrantov, zapiranju mej in deportacijam. Eden od njenih izrazov pa so tudi vsakoletna srečanja oz. »kampi«, na katerih se prepletajo tako vsebinske razprave kakor tudi direktne akcije.

Letošnji »kamp« so sklicali lokalni kolektivi iz Soluna ob izdatni podpori anti-avtoritarne platforme proti kapitalizmu »Beyond Europe«, v kateri poleg Nemcev sodelujejo še nekatere skupine iz Britanije, Avstrije, Cipra in Grčije. Ob močni mednarodni podpori, se je tako v Grčiji, znani po mnočni prisotnosti anarhističnega gibanja na ulici, avgusta obetalo tudi politično zelo vroče poletje.

V noči med 27. in 28. avgustom 2016 se je v ljubljanskem avtonomnem prostoru AKC Metelkova Mesto zgodil še eden v seriji napadov neonacističnih organiziranih skupin. S steklenicami, pirotehniko, kamni, in ob vzklikanju fašističnih sloganov, so poškodovali več ljudi, enega resneje. Policija je na kraju dogodka poškodovane uporabnike Metelkove poskušala obravnavati kot kriminalce in je do njih ravnala nasilno. Solidarno stojimo ob strani vsem poškodovanim in se jim pridružujemo v jasno izrečenem: ¡No pasarán!

Antimigracijski diskurzi, ki so v zadnjem času preko medijskega aparata za ustvarjanje profita skozi spektakelsko poročanje eskalirali do vrhunca, in ki so nenehno obenem tudi agenda političnih elit za doseganje populističnih ciljev, ustvarjajo plodna tla tudi za navidezno izolirane in sporadične napade na avtonomne prostore. Iz naših analiz in izkušenj s terena razumemo, da države kot inštitucije s svojimi antimigracijskimi politikami, sistematično diskriminacijo in rasizmom ne dovolijo dihati ne avtonomnim prostorom ne ljudem, ki iščejo zatočišče. Torej je očitno, da se na take in podobne tvorbe ne moremo zanesti. Zavedamo se, da smo za boj proti izključevalnim ideologijam odgovorni vsi člani skupnosti, vedno in povsod.

Primorska je, zgodovinsko gledano, odprto prizorišče srečevanj in sobivanja različnih, tukaj še vedno negujemo spomin na prve antifašistične boje. Tudi zato se ne bojimo sejalcev sovraštva in nestrpnosti!  Sodelujemo s sorodnimi kolektivi in prostori, ki delujejo na področju antifašističnega boja in budno spremljamo situacijo v naših okoljih. Mesta, v katerih živimo, bomo ohranjali kot antifašistična mesta in avtonomne prostore bomo branili še naprej!

Proti mejam, žicam in nacionalizmom, za svobodno življenje in gibanje vseh!

Kolektiva U.P. INDE Koper & ARGO Izola

Iz sobote na nedeljo (28.8.) je skupina 20 neonacistov napadla AKC Metelkova. Napad so izvedli nekaj ur po rasističnemu shodu na Trgu republike, kjer so demonstrirali proti sprejemanju begunk_cev ter migrantk_ov v Sloveniji. S petardami, kamni, steklenicami in baklami so okoli polnoči nasilno vdrli na Metelkovo in pri tem fizično poškodovali enega izmed prisotnih. Popoldne istega dne je manjša skupina neonacistov Rogovkam_cem med mimohodom napovedala napad na Tovarno Rog, kamor pa se po agresiji na AKC Metelkova niso vrnili.

Napad ni osamljen primer fašističnega nasilja pri nas. Fizičnih in verbalnih napadov s strani rasističnih in neonacističnih skupin na avtonomne prostore v Sloveniji in Evropi je vedno več. Naj spomnimo predvsem na neonacistični shod februarja letos na Trgu republike v Ljubljani in pohod pred azilni dom na Kotnikovi ulici, neonacistična nasilništva na Sokolski dom v Novem mestu ter junijski napad skrajnih desničarjev na Avtonomno Tovarno Rog.

V slovenski družbi se vse bolj normalizira sovražni govor in naraščajoče nasilje različnih desničarskih skupin, ki se skrivajo za domoljubno retoriko, potvarjanjem zgodovinskih dejstev ter poveličevanjem lastne kulture, tradicije in navad napram “nečistemu in neevropskemu” Drugemu. Njihovo hujskanje je uperjeno proti begunkam_cem in migrantkam_om, verskim, etničnim, spolnim in drugim manjšinam. Pri svojih sovražnostih se sklicujejo na svobodo govora, ob tem pa je njihov namen utišanje vseh, ki jih vsakodnevno omejujejo rasistične evropske in državne migracijske politike, nacionalizmi in druge oblike zatiranja.

Uporabnice in uporabniki Avtonomne Tovarne Rog ostro obsojamo vsakršno fašistično nasilje posameznikov, ekstremističnih skupin, države ali Evropske unije ter sporočamo, da takšnih napadov na naše skupnosti ne bomo dopustile_i in se bomo proti temu še naprej upirale_i in borile_i.

Zavedamo se, da bi bili tarča sobotnega napada lahko tudi uporabnice_ki Tovarne Rog in izražamo solidarnost z napadenimi in poškodovanimi posameznicami_ki AKC Metelkova. Odpor in pogum metelkovske skupnosti sta jasen opomin, da je naš skupen boj za svobodo in enakost močnejši od poskusov ustrahovanja desničarskih agresorjev.

Nazi scum, No pasaran!

Uporabnice_ki Avtonomne Tovarne Rog

KDOR IGNORIRA, TA TOLERIRA
Ljubljana, 30. avgust 2016

Izjava Avtonomnega kulturnega centra Metelkova Mesto po napadu neonacistov

V noči s sobote na nedeljo (27.-28. avgusta) je bila AKC Metelkova Mesto tarča zahrbtnega napada organizirane skupine neonacistov, ki je na navzoče med vzklikanjem fašističnih parol začela metati kamenje, steklenice in petarde, nato pa strahopetno pobegnila. Neonacisti so pri tem zadeli in poškodovali več ljudi - eden je moral zaradi poškodb glave v bolnišnico. Ko je na Metelkovo prispela policija, je nasilno nastopila tako do tistih, ki so naključne mimoidoče branili pred nasiljem neonacistov, kot do samih poškodovancev.

Napad neonacistov razumemo kot nadaljevanje politike izrednih razmer in strahu, s katero oblast med ljudi vnaša razdor in sovraštvo, medtem ko v ozadju pod pretvezo varčevanja in kriznega menedžmenta nemoteno pustoši družbo. Politika aktualne vlade, ki je kot odgovor na stiske migrantov na Balkanski poti gradila bodečo žico, je v Sloveniji ustvarila ozračje, v katerem so neonacisti zgolj ulični odraz tovrstne politike. Sovraštvo je postalo legitimno, tarča pa vsi, ki se nočejo pokoriti enoumju izključevalne in klavstrofobične politike, s kakršno se na rob družbe potiskajo revni, zatirani, »drugačni«.

Napad na Metelkovo je že tretji napad na avtonomne prostore v zadnjem letu: najprej so neonacisti s svastikami in molotovkami udarili po Sokolskem domu v Novem mestu (povod: zbiranje hrane in oblek za begunce), nato pa v začetku poletja še po Avtonomni tovarni Rog v Ljubljani (povod: obramba avtonomije pred rušenjem). Ne pozabimo, da so se tovrstni napadi dogajali že prej, tudi na Metelkovo, najbrutalneje pa v primeru LGBTQI skupnosti in lokala Open leta 2009. Jasno je, da avtonomni in drugi odprti prostori, ki so v poplavi vedno bolj gentrificiranega mesta in represivne policije še zadnji otoki svobode in kreativnega izražanja, predstavljajo simbol boja za svet radikalne enakosti onkraj kapitalizma in drugih oblik zatiranja. Ni naključje, da je bila Metelkova napadena isti dan, ko je bil v Ljubljani shod proti beguncem.

Čas je, da se vprašamo, v kakšnem mestu in družbi hočemo živeti. Bomo svojim sošolcem in sošolkam ali učencem in učenkam povedali, da njihove ideje sovraštva v razredih niso sprejemljive? Bomo s strahom pogledali v tla, ko neonacisti stopijo na avtobus, ali jim bomo jasno pokazali, da v javnem prostoru niso zaželeni? Bomo dopustili, da po stenah pišejo sovražne grafite? Bomo zgolj zgroženo opazovali, ko s svojo nestrpnostjo paradirajo po ulicah našega mesta, ali bomo pokazali, da je mogoč tudi drugačen svet, drugačna politika, ki nosi sporočila antifašizma, solidarnosti, svobode, odprtosti? Bomo po napadu na avtonomne prostore ostajali doma v iluziji varnosti, ali bomo pokazali, da nas ne morejo prestrašiti in bomo s svojo navzočnostjo podpirali vse tiste, ki se jim zoperstavljajo z vsakodnevnim delom in ustvarjanjem v avtonomnih prostorih? Jim bomo prepustili naše ulice, ali bomo jasno pokazali, da je naše mesto antifašistično mesto, kjer za sovraštvo in nasilje ni prostora?

Pred nasiljem, ki se napaja v najbolj uničojočih ideologijah, nas ne bodo zaščitili nobena policija, varnostniki, politične stranke, župani ali zakoni proti ekstremizmu. Te procese lahko ustavimo le mi sami, z odločnim NE nacionalizmu, sovraštvu, rasizmu, izključevanju in strahu. In to povsod, kjer se družimo, ustvarjamo, živimo, delamo, študiramo.

Pokažimo solidarnost z avtonomnimi prostori in ustavimo sovraštvo!

Uporabnice in uporabniki AKC Metelkova

Sobotni napad neonacistov je pokazatelj porasta sovražnosti in nasilništva do ljudi in skupnosti, ki se odkrito upirajo rasističnim evropskim migracijskim politikam, nacionalizmu, neoliberalizmu in različnim oblikam zatiranj. Izrekamo podporo osebam, ki so na Metelkovi izkazale odpor in pogum ob agresorskem vdoru na metelkovsko dvorišče. Noben kamen ni trši od naše moči in boja za enakost in svobodo.

Spizdite nacuhi! Naše skupnosti bomo branile!

Lezbično-feministična univerza

http://www.lezfemuniverza.org/odziv-lezbicno-feministicne-univerze-ob-neonaci-napadu-na-metelkovi/

Dovolj je evikcij in kriminalizacije solidarnosti!

Avtonomni prostori in solidarnostne prakse so ponovno na udaru, tokrat v obliki evikcij v Solunu. Odgovor na moč samoorganiziranih uporov in avtonomnih gibanj je enak ne glede na barvo oblasti. Pred mesecem dni je bila pod napadom Tovarna Rog v Ljubljani, 27. julija zjutraj pa so izpraznili tri zasedene avtonomne prostore v Solunu. Nikis, Orfanotrofeio in Hurriya so bili skvoti, vzpostavljeni skupaj z ilegaliziranimi migrantkami_i, in so predstavljali samoorganizirane prostore in resnične alternative razčlovečujočim in nemogočim življenjskim pogojem v taboriščih Trdnjave Evrope in njenim izključevalnim politikam.

Po transnacionalnem dogodku No Border Camp, ki je z debatami in akcijami, uperjenimi proti rasističnim mejnim politikam Evrope, vojni in kapitalističnem opustošenju, potekal med 15. in 24. julijem v Solunu, so oblasti udarile po redkih prostorih, kjer so emancipacija, samoorganizacija in samoodločanje o lastnih življenjih sploh še mogoči. Oblast, tokrat pod masko Sirize, se vedno nasilno zoperstavi vsakršnemu poskusu nehierarhičnega udejstvovanja. Siriza je prva vlada v zadnjih 30. letih, ki je s to evikcijo že drugič kršila avtonomnost univerze. Lansko leto med množičnimi gladovnimi stavkami političnih zapornikov so policijske enote vdrle in izpraznile zasedeno pravno fakulteto, ki so jo solidarnostno zasedle_i podpornice_ki. Prav tako se je prvič od prejšnje vlade zgodila tako množična in nasilna evikcija ter tretji največji direktni napad na migrantke_e (prvi največji je bil, ko so izpraznili Idomeni, drugi pa v Pirejski luki, ki se je zgodil le tri dni pred začetkom No Border srečanja). Sirizina varčevalna in represivna politika gre z roko v roki s svojimi predhodniki in fašističnimi politikami. To so politike modernega totalitarizma, ki vključujejo varčevanje, socialno devastacijo, represijo nad družbenimi gibanji, izredna stanja (kot v Franciji in Turčiji ter poskusi v Nemčiji), morilske vojne na periferiji kapitalizma, ki povzročajo osiromašenje in prisilijo ljudi k migriranju (kot na Bližnjem Vzhodu).

Brutalni izselitvi v Nikisu in Hurriyi (solzilec so metali kljub prisotnosti otrok) in rušenju Orfanotrofeia so sledile številne aretacije (74 od 83 aretiranih je obtoženih ogrožanja javnega reda in miru) ter premestitve migrantk_ov v taborišča. V odgovor na evikcije je antiavtoritarno gibanje v Solunu danes zasedlo novo stavbo za namestitev migrantk_ov.

Avtonomni prostori v Ljubljani obsojamo vsakršen napad na naše prostore in represijo, ki se odvija v Solunu. Napad na enega je napad na vse, solidarnosti se ne da premagati z rušilnimi stroji.

Skozi vse te procese, ki šele pridejo, ne smemo pozabiti, da je možnost zanje odprla šele skupna akcija, ko smo naša telesa zastavili za obrambo Tovarne Rog in drug za drugega. Pogoj zanjo so bila številna srečanja, na katerih smo v vseh teh letih gradili odnose tovarištva, ponovno pa smo v ključnem momentu – kot pred meseci na Kotnikovi, ko smo fizično zaustavili vstajo sovraštva in ksenofobije - potrdili, da si dejansko lahko zaupamo. Zmožnost in voljo za delovanje na tej ravni je potrebno ohraniti tudi v prihodnje in medtem ko trajajo procesi pogajanj na drugih ravneh, ne smemo pozabiti, da do Tovarne Rog in njene avtonomije nismo prišli prvenstveno preko pogajanj z oblastmi, niti zaradi tega, ker smo simpatični in lepo oblečeni ter obvladamo jezik tehnokratov. Tudi od tega, koliko nam bo uspelo ohraniti trezne spomine na telesne momente boja in jih investirati v nov krog delovanja, bo odvisna ne samo prihodnost Avtonomne tovarne Rog, temveč tudi prihodnost mesta Ljubljana in širše regije. Našo prihodnosti si jemljemo nazaj.

V ponedeljek, 12.6., natanko teden dni po nasilnem poizkusu evikcije Avtonomne Tovarne Rog s strani Mestne občine Ljubljane in Varnostne službe Valina, smo uporabnice in uporabniki prejeli naslednjo začasno odredbo, v kateri Okrajno sodišče v Ljubljani Mestni občini Ljubljana (dolžniku) prepoveduje naslednja dejanja:

- da sam ali preko svojih izpolnitvenih pomočnikov (varnostnikov) odstrani upnike iz nepremičnin na naslovu Trubarjeva 72, 1000 Ljubljana - bivša Tovarna Rog;

- da vstopi v nepremičnine na naslovu Trubarjeva 72, 1000 Ljubljana - bivša Tovarna Rog z gradbeno mehanizacijo (buldožerji, bagri, kamioni ipd.);

- da prične z rušenjem stavb, ki se nahajajo na naslovu Trubarjeva 72, 1000 Ljubljana – bivša Tovarna Rog.

Okrajno sodišče v obrazložitvi začasne odredbe tako priznava pravico do posestnega varstva uporabnic in uporabnikov Avtonomne Tovarne Rog nad območjem nekdanje tovarne Rog. Sodišče, ki je izdalo odredbo v našo prid, je ob tem izpostavilo sporna ravnanja Mestne občine Ljubljana in župana Zorana Jankovića, na katere že dober teden opozarjamo tudi sami – zavajanje uporabnic in uporabnikov Avtonomne Tovarne Rog ter javnosti z napovedjo začetka rušitvenih del na območju tovarne za 14.6. 2016; pretirana uporaba sile, za katero je odgovorna; strah pred ponovitvijo nasilnega poizkusa deložacije, s čimer bi uporabnicam in uporabnikom nastala težko popravljiva škoda.

Tovrstna dejanja, enostransko, nenapovedano in pritlehno zrežirana s strani vodstva Mestne občine Ljubljana, so glavni vzrok nezaupanja uporabnikov in uporabnic Avtonomne Tovarne Rog do MOL-a in njihovega ponovnega poizkusa obuditve dialoga, kot sami imenujejo pošiljanje sklepov iz neformalnih sestankov v javnost in nedefinirane obljube o organizacijski, vsebinski in arhitekturni reviziji projekta Center Rog. Ta t.i. korak naprej je le slaba pretveza za nevsebinsko izčrpavanje ljudi, ki že en teden intenzivno branijo Avtonomno Tovarno Rog tako, da se v njej spoznavajo, učijo drug od drugega ter ustvarjajo vse, za kar drugje v najlepšem mestu na svetu ni ne posluha ne prostora.

ROG, maternica naših feminističnih podvigov, naš veliki čarovniški kotel, zavetje kjer lahko pozno v noč načrtujemo, kako bomo zmetale en kup krvavih vložkov Jankoviču v faco.

ROG, ozvezdje solidarnih bojevnic, s katerimi ob polni luni izganjamo predstavniško demokracijo.

ROG, naša našpičena joška, ki nas hrani in brani.

PRIDI, PRIDRUŽI SE OBRAMBI, PRISPEVAJ K SKUPNOSTI IN BRANI SVOJE MESTO!

Izjava za javnost uporabnikov in uporabnic Tovarne Rog

 "Rog je mjesto u kojem se već deset godina razvijaju programi nezavisne kulture, mjesto socijalnog centra u kojem migranti uče i podučavaju, mjesto društvenosti i uključenosti. Sve su ovo programi, odnosi i korisnici za koje gradske institucije imaju malo sluha i kojima grad ne može pružiti ono što samoorganizirani kolektivi mogu. Ovakvi programi mogu nastati samo tamo gdje postoje prostori u kojima se odolijeva komercijalizaciji i turistifikaciji. Ukoliko se takva mjesta unište i sruše, mnogi više neće imati mjesto u gradskim jezgrama koje će i potpuno postati uglađena mjesta potrošnje. Smatramo da Rog predstavlja primjer razvoja i interkulturalne budućnosti koja stoji naspram gentrificiranog i umrtvljenog grada i nadamo se da će ustrajnost koju su pokazali ljubljanski kolektivi i pojedinci uspjeti sačuvati vrijedni urbani prostor Tovarne Rog usprkos interesima kapitala koje nasilnim metodama provode gradske vlasti."

Naše zahteve so jasne. MOL naj odstopi od načrtov rušenja in od projekta Center Rog. Mimo te zahteve, ki je za nas vitalnega pomena in od katere ne bomo odstopili, je možno marsikaj. Mi si želimo kooperativnih odnosov z MOL. Tovarna Rog ima ogromen potencial, razvoj tega potenciala pa je v javnem interesu, predvsem pa v mestnem interesu. MOL naj ekološko sanira del infrastrukture in to je lahko prva točka sodelovanja. Nekatere vsebine, ki jih MOL predvideva v Centru Rog, so z nami tako kompatibilne, da smo jih že pred leti začeli izvajati kar sami, prav tako zadnjih nekaj let intenzivno vključujemo nove uporabnike in odpiramo nove prostore. MOL predlagamo, naj se raje osredotočijo na vzpostavljanje vsebin v nekdanjih skvotih, kot je Cukrarna, ki so jo izpraznili že pred skoraj dvema desetletjema, pa je še vedno prazna in v kritičnem stanju. Mi bomo pri svojem delovanju še naprej zagovarjali načela, ki delajo Tovarno Rog za edinstven ter nepogrešljiv prostor neformalizirane socialne, kulturne in politične produkcije, ki kot taka omogoča sodelovanje najrazličnejših ljudi ter eksperimente na presečiščih na prvi pogled med seboj tujih in nekompatibilnih aktivnosti.

Our demands are clear. The municipality should withdraw from the demolition plans and the project of the new Rog Centre. Without accepting this demand, which is of vital importance to us and from which we will not resign, anything is possible. We do want a cooperative relation with the municipality. The Rog Factory has an enormous potential and the flourishing of this potential is in public interest, and most importantly, in the interest of the city. Some contents, that the municipality is planning to implement in the new Rog Centre, are already being carried out by us and in the last few years we have been intensively including new users and opening new spaces. We suggest the municipality to rather focus on establishing contents in the ex-squats, such as the Cukrarna factory, which has been emptied almost two decades ago yet it still remains empty and in a critical condition. We will continue to defend the principles of our practice, which are making the Rog Factory a unique and an indispensable place of non-formal social, cultural and political production, which as such enables the cooperation of a wide range of users as well as experiments on the crossroads of activities which on first sight might seem foreign or incompatible among each other.

ROG je moje drobovje, utripa mi pod kožo kot drugo, avtonomno srce, ali tretje pljučno krilo, našpičena vraščena dlaka, ki mi čez usta pošilja iskrice političnosti, s katerimi spravljam v nelagodje ljudi okrog sebe. Nisem več ista, odkar sem prišla v Rog. Še kilometre daleč čutim v nosnicah prah in vonj po politem pivu, pod prsti pa pesek z dvorišča, barvice, s katerimi z Insan riševa kvir človečke in se pogovarjava o feminizmu, policiji in o tem, da imaš lahko rada tudi punce, in mrzle steklenice, ki jih z Matjažem zlagava iz vozička v smrdljiv hladilnik. Pa slišimi Irfanov smeh, ko razlaga, da si je v veganski juhi svinja oprala tačko. Vem, da bo vedno, ko pridem čez vrata, sedel zraven peči, kot hrast z močnimi, jeklenimi koreninami, ki dajejo temelje tlom Socialnega centra. Ne bi hotela bit bager, ki prekriža pot stricu z brki – niti ne bi hotela bit tako arogantna, da bi mi to sploh padlo na pamet. Vem, da bom nad umivalnikom zagledala poslikavo uporne maternice in se nasmehnila, ker vem, da brez Roga ne bi postala feministka...

l Autonomous Factory en Ljubljana, Eslovenia, se ha dedicado por una década a abrazar a los migrantes y refugiados a través de la educación popular, el arte y la cultura. Hoy el alcalde de la ciudad quiere desalojar el Autonomous Factory para construir algo parecido al Distritos de las Artes de la Boca y sacar de manos del pueblo este espacios histórico para entregarlo a la industria cultural.

La construcción de cultura y arte independiente autogestivo y al servicio de los excluidos es una causa que compartimos muchos militantes políticos alrededor del mundo, convencidos de que la cultura y la educación son una potente herramienta de transformación. La destrucción y clausura de estos proyectos autonómicos también es algo que comparten muchos hijos del poder que gobiernan y gestionan al servicio de los negocios y las grandes industrias culturales.

Desde Eslovenia están pidiendo aunar solidaridades y sumar adhesiones de apoyo desde todos los hemisferios del mundo para evitar el desalojo, cuya primera etapa está programada para el próximo 14 de junio. Compartimos abajo el link a la página donde encontrarán la información completa.

Para sumar su adhesión escriban a: skupscina.tovarne.rog[at]gmail.com

In the „Right to the City Network Vienna“  several political, social and cultural groups and projects as well as urban research scholars are organized. Together we struggle for a just city, a city, where everyone can access to urban resources, independently from the amount of money or the color of the passport he_she possesses.But more and more spaces are becoming commercialized and privatized, are changed and „upgraded“ to fit to the need of business or the city administration to allure more capital and make more profit. Who doesn't fit to these plans is getting excluded, displaced, evicted.

The threatening of ROG from side of the city is one piece in this puzzle. But autonomous spaces like ROG are more than ever important to reflect and already put into practice, how a different, a city for everyone could be. It is a place where the last years an accountable amount of events have been happening, where people had the chance to come together, to paint, to party, to practice, to built up alternatives. Alternatives we need urgently to struggle against these politics of neo-liberalism and austerity , which take place in all cities of Europe. As we face the same processes, also our fight for spaces of solidarity and a just city is one common struggle. We are united in the belief, that an alternative is not only possible, but more than necessary. And we will fight together, to make it reality!

Napad na en prostor avtonomije pomeni napad na prakse delovanja, ki gredo onkraj obstoječega kapitalističnega načina produkcije in skušajo graditi drugačne, nepoblagovljene družbene odnose, brez hierarhij, odnose tovarištva, vzajemne pomoči, solidarnosti.

Obstoj Tovarne Rog v vsej njeni raznolikosti kaže na potrebo po tovrstnih prostorih. Potreba po ustvarjanju, samoorganizaciji in želja po prevzemanju kontrole nad lastnim življenjem pa se bo v prihodnje zagotovo realizirala ne zgolj v obrambi obstoječih, temveč tudi v vzpostavitvi vedno novih prostorov igrivosti in invencije drugačnih družbenih odnosov.

Za svoje prostore v tem mestu se bomo borile glasno in nekompromisno, zato pozivamo vse, da se nam jutri, 25.5. ob 17h pridružijo na štafeti mladosti za Rog!

Posamezniki iz družbenega roba, pa naj bodo migranti ali begunci, Romi, dolgotrajno brezposelni, ljudje s težvami v duševnem zdravju ali ljudje z izkušnjo nasilja - v Rogu iščejo in najdejo svoj prostor, sogovornike in zagovornike. To izvemo in opažamo v vsakodnevni praksi. V avtonomih prostorih, kakršen je Rog, delovanje bazira na samoorganizaciji in neposredni demokraciji. Razumljivo je, da s tem nudi priložnost za participacijo in opolnomočenje, ki ga bolj rigidne ustanove ne zmorejo. Rog je kraj, ki ga ne hromi institucionalni duh ter na podlagi tega tujost in odklonskost srečuje z največjo mero inkluzivnosti. V prostorih se mimo vsakršne zakonitosti srečuje margina in alternativa, ljudje vseh družbenih ozadij in statusov. Predvsem pa se solidarnost in integracijo udejanja medtem, ko se drugje oddaja snope poročil v upanju na evropska sredstva.

Uporabniki Roga z delom na področju kulture, politike, športa in aktivizma zajamejo nepredstavljivo široko populacijo. Obidejo kratkovidnost formalnih praks ter se na družbene probleme in vprašanja odzivajo s prožnostjo in argumentativno močjo. Z vsem naštetim avtonomna tovarna Rog udejanja mnoge reči, ki jih za nas ne bo uresničeval niti center sodobnih umetnosti niti luža v gradbeni jami.

Zato nočemo molka, marveč dialog, nočemo ignorance, temveč priznavanje samoniklih praks prebivalcev in prebivalk mesta. Predvsem pa nočemo rušenja, temveč dograjevanje.

Tako kritičnih družbenih praks kot tudi alternativne misli, umetnosti in kulture, ki naseljujejo Tovarno Rog s svojimi mnogimi in raznovrstnimi vsebinami in aktivnostmi, ni mogoče ukalupiti, institucionalizirati, gentrificirati!
Rdeče zore podpiramo obstoj avtonomnih prostorov, kot je Tovarna Rog, kjer je mogoče delovati na solidaren, samoorganiziran, nehierarhičen, protikapitalističen in protigentrifikacijski način.

Župani se menjajo, Rog ostaja!
Izjava Zadruge Urbane

Ljubljana – evropska prestolnica avtonomnih prostorov 2024

Zadruga Urbana se je odločila, da se pridruži evforiji nabiranja laskavih naslovov mest in poskuša tudi sama s podeljevanjem nazivov vplivati na vaško politiko pri nas. Z laskavim nazivom – evropska prestolnica avtonomnih prostorov – Zadruga Urbana konkurira evropskim nazivom, kot so prestolnica inovativnosti, alpska prestolnica, prestolnica mladih, zelena prestolnica in ne nazadnje prestolnica kulture.

V sredo, 25. maja 2016. Dobimo se na dvorišču tovarne!

Medtem ko nam občinarji v maju pridigajo o solidarnosti, odprtosti, strpnosti, tovarištvu in o novi družbeni ureditvi, se ti isti dinozavri pripravljajo na izkoreninjenje avtonomne rogovske skupnosti z namenom, da spimpajo fasado, zalaufajo kafane, da globalnim kreativcem ponudijo lofty space to design in da tovarno Rog dokončno priklopijo na kapitalistično megamašino.

Rogovci, ki smo siti prekarnosti, razlaščanja in izkoriščanja ne bomo pustili da nam vzamejo naš prostor druženja, učenja, zabave in ustvarjanja, prostor kjer svobodno delujemo, si pomagamo in skupaj vzpostavljamo nove medsebojne odnose onkraj logike profita. V Rogu o levih vrednotah ne predavamo iz govorniškega odra ampak jih vsak dan in vsak trenutek živimo!

Vzemi svoje kolo, rolko, frizbi, žonglersko opremo ali svoj najljubši alter-ego in se pridruži štafeti mladosti za neomejen ROG uporabe!

 Namen tega pisma je jasno sporočiti, da uporabnice_ki Avtonomne tovarne Rog stojimo skupaj in smo organizirane_i v obliki Skupščine, s katero je mogoče nemoteno komunicirati in ki jo navsezadnje priznava tudi Mestna občina Ljubljana (v nadaljevanju MOL). Ne moremo pristati na tip govora, ki ga v odnosu z nami trenutno uporablja mestna občina in gospod Janković osebno. Uspešen dialog izhaja iz medsebojnega priznavanja in spoštovanja enakovrednosti pozicij sogovornikov. Kar smo dobile_i do sedaj so bila kvečjemu obvestila izhajajoča iz temeljnega nepoznavanja naše situacije.

Občina je slepa za dejstvo, da Tovarna Rog že danes predstavlja pomemben del kulturnega mozaika Ljubljane, da že je socialni, kreativni, športni in kulturni center, predvsem pa, da ima kot taka ogromen potencial za prihodnost. Z napovedanim posegom, ki ignorira dinamike ustvarjanja kreativnih prostorov, bi občina izgubila in ne izkoristila potencial, ki ga mesto Ljubljana s svojimi prebivalci že priznava in podpira.

MOL namerava v svoj projekt alternativnega Centra Rog vložilti gromozansko količino sredstev, ki pa jih trenutno nima, zato ne more z ničemer zagotoviti, da ne bo ponovila samo še ene prazne gradbene jame. Predvideno finančno investicijo v Tovarno Rog razumemo kot nesmotrno porabo občinskih sredstev, saj Tovarna takšne dokapitalizacije za uspešno delovanje sploh ne potrebuje, obenem pa teh sredstev vedno primanjkuje za socialne, izobraževalne in kulturne programe. MOL-u se z rušenjem dejansko mudi le zato, ker mora do 14. junija vzpostaviti gradbišče, kar je prvi korak k projektu, katerega sicer podaljšuje že skoraj desetletje.

Uporabnice_ki želimo svojim aktivnostim zagotoviti prihodnost in razvoj pod našimi pogoji, saj smo z lastnim časom, denarjem, delom, delovanjem in mislijo vzpostavili nekaj, kar je v interesu mesta, in obenem preprečili propadanje stavbe, ki jo je MOL vsa ta leta zanemarjala. Rog je v tem času postal prostor, v katerem ustvarjajo in delujejo raznolike kulturne, družbene in politične prakse, ki ves čas pronicajo tudi v druge družbene sfere in so s tem nepogrešljive za mesto in njegove prebivalce. Vsaka kultura namreč potrebuje neformalne in odprte prostore, kjer se nove in drugačne ideje ter pobude lahko realizirajo brez omejitev že vzpostavljenih ustanov. Prostore v Rogu lahko med drugim razumemo kot laboratorije, ki s svojo vsebino sodelujejo tako z javnimi, nevladnimi in privatnimi institucijami kot tudi z drugimi samoniklimi prostori ter so tako aktivni tudi zunaj Tovarne.

ZAKAJ SE MORAMO KOT FEMINISTKE IN LEZBIJKE BORITI ZA OHRANITEV TOVARNE ROG IN DRUGIH AVTONOMNIH PROSTOROV?

Kot lezbično-feministična skupina se zavedamo ne samo neprecenljivega pomena avtonomnih prostorov, temveč  pomembnosti vključevanja v protikapitalistične, protirasistične in protigentrifikacijske boje, ki so pomembno ugnezdeni v Tovarni Rog in v Avtonomni kulturni coni Metelkova. S svojo prisotnostjo, premisleki in presečišči lahko feministke, lezbijke, kvir osebe in druge_i v širši borbi za enakost tu odpiramo prostore za kritiko kapitalističnega patriarhata, seksizmov, homo/transfobije in drugih oblik zatiranja, hkrati pa skupaj netimo nepremagljivo silo sprememb.

Slovensko etnološko in antropološko združenje Kula že celo desetletje svojega obstoja podpira delovanje umetnikov, družbenih aktivistov, raziskovalcev in raziskovalk ter vseh drugih uporabnikov in uporabnic kompleksa nekdanje tovarne Rog v Ljubljani.

Boj za prostor je trajna sestavina subkulture, alternativne kulture in še posebej zasedenih svobodnih območij, kakršni sta Tovarna Rog in Metelkova. V šestdesetih letih prejšnjega stoletja se je bilo treba boriti za prostore mladinske subkulture, ki je za oznako »mladinski klub« prikrivala potencialno problematično delovanje disko kluba, in za ohranjanje rock festivalov, ki pa jih je policija ob zadnji prireditvi v Hali Tivoli razgnala. V osemdesetih letih so se različne dejavnosti, ki so kasneje dobile oznako alternativne kulture, selile iz enega prostora v drugega – praznih kulturnih domov brez kake pomembnejše dejavnosti je bilo dovolj, vendar so se vedno našli upravičenci do uporabe te družbene lastnine, ki so dejavnosti po kakem letu dni prisilili k novim selitvam. V teh bojih so se nekateri prostori ohranili. Ne nazadnje je tudi Radio Študent taka priborjena svobodna cona,pa prostori ŠKUCa v Stari Ljubljani, nekateri pa so nastali na novo, tako kot Kersnikova. V našem času, ko se javni prostor vsepovsod umika pred zasebnim lastništvom, ali pa se oddaja v različne koncesije, ohranjanje slehernega javnega prostora slej ko prej privede do spopada. Tovana Rog ni dejavnost, ki bi se lahko selila v kak drugi prostor, pa tudi taka dejavnost ni, ki bi jo lahko kot depandanso obesili na kak luksuzni projekt prezidave in naselitve novih vsebin. Tovarna Rog tudi nima enakega profila kot Metelkova, je nekaj posebnega in svojskega, zato je te prostore nujno ohraniti, pri infrastrukturni ureditvi in vseh drugih posegih pa je treba upoštevati predvsem predloge Rogovske kulturne skupnosti same.

NK Zagreb 041 se protivi ovakvom nasilnom pokušaju preuzimanja Roga i ovim putem izražava solidarnost sa slovenskim drugovima i drugaricama, svim inicijativama, grupama i pojedincima i pojedinkama unutar Roga-a.

Kultura kot javna dobrina naj bi zagotavljala tudi tiste kulturne vidike, ki uresničujejo kulturni razvoj Slovenije. Kljub temu, da naj bi skrb države za kulturo pripomogla k njenemu razvoju in raznolikosti, pa lahko vse pogosteje opažamo, da se dogaja skorajda nasprotno. Sredstva so večkrat namenjena določenemu krogu javnih zavodov, organizacij in ljudi, ki jih Ministrstvo za kulturo smatra za vredne pridobivanja finančne podpore, izpušča pa se največkrat prav alternativne prostore dogajanja.

Če v tujih prestolnicah spodbujajo in pomagajo pri naseljevanju opuščenih prostorov s kulturnimi vsebinami in tako pripomorejo tudi h kulturnemu razvoju mest, pri nas teh prednosti še ne prepoznamo. V bivši tovarni Rog, ki jo danes poganjajo raznoliki ustvarjalci, se bodo po desetih letih delovanja začela rušitvena dela. Četudi bi Rog zagotovo lahko uvrstili med pomemben del kulturnega dogajanja Ljubljane, pa so županu ponovno ljubše dovršene fasade, poleg tega pa bi mu kljub finančnemu manku za obnovo območja kmalu poteklo gradbeno dovoljenje.

Izjava Rogovcev ob 10. obletnici zasedbe

Skupina aktivistov, umetnikov in študentov je 23. marca 2006 zasedla opuščen in razpadajoč kompleks nekdanje tovarne koles Rog. Pri njihovem dejanju jih je vodil en vzgib: tovarno na obrežju Ljubljanice so želeli obuditi iz večdesetletnega sna in jo napolniti z vsebinami. Pri tem so razmišljali tako kot številni njihovi prijatelji iz evropskih urbanih središč, kjer so prakse rabe praznih javnih prostorov nekaj povsem običajnega.

V noči iz 7. na 8. marec je skupina feminističnih aktivistk_ov izvedla akcijo, v kateri je izrazila kritiko patriarhata: 

We were speaking with J. and M. from the working group making the workshops on sustainable activism, preventing burnout and dealing with trauma. We met them in Ljubljana, on 14th and 15th of February 2016. The Collective counts 5 people from Germany, Poland, Romania and Slovenia. They are currently on tour in Slovenia, Croatia and Serbia.

Q: Can you tell us more about your backgrounds, and of the group?

M: I’m from the/a trainer collective called Spina. We deliver workshops to grassroots groups. Another person from Germany presents the group Out of Action, another is more active in the group Climate Justice. We meet from time to time on different gatherings or workshops and facilitate together but in different constellations. We met in Poland – including the person from Slovenia – during one training, when we decided to do something on Balkans. The Initial idea came from the person from Slovenia.

J: We have met around the different gatherings that M. just mentioned, but basically there are different transnational, transeuropean networks of activist facilitators and trainers that meet while doing action trainings, such as supporting activist groups doing actions, gatherings about sustainable activism, how we can take care of each other – individually in terms of self-care and collectively in terms of collective care. So there are these different networks and somehow we are connected through these support activities.

Kotnikova ni zakotna. Dobrodošli sosedje!

Call for international meeting, manifestation and solidarity action in Slovenia
Poziv na mednarodno srečanje, manifestacijo in solidarnostno akcijo

Meje na Balkanu trenutno kažejo precej drugačno podobo kot še nedavno. Namesto blokiranih meja, samoorganiziranih begunskih kampov na železniških postajah in ob mejah ter občasnega policijskega nasilja, so meje trenutno pretočne, poročil o nasilju pa praktično ni. Res je sicer, da Madžarska za domače potrebe še vedno igra predstavo “do zob oboroženi varuh šengenske meje”, toda hkrati skozi državo v popolnem sodelovanju s policijami sosednjih držav spusti več tisoč beguncev na dan. Po začetnem obdobju nesoglasij med državami, odzivov na lastno pest in improvizaciji – slednja je bila značilna za Slovenijo -, je Evropski uniji uspelo na celotnem Balkanu vzpostaviti enoten in kontroliran režim upravljanja z ljudmi.

UKINIMO MEJE!

Januarja tega leta smo v manifestu Ustvarjalne platforme INDE zapisali, da bomo iz ruševin zgradili nove temelje, da ne želimo biti del problema, temveč del rešitve, da so naše vrednote solidarnost, strpnost, samoorganiziranje, skupnostno odločanje brez vsakršnih vodij in avtoritet, da UPI INDE ni prostor za nacionalizme, sprevrženo domoljubje, rasizem, homofobijo, seksizem in ostale prakse in ideje diskriminacije.

Izjava ob antifašistični manifestaciji

Razbijmo meje - tako v glavah kakor na terenu

V zadnjem mesecu smo se tudi prebivalci teh krajev neposredno srečevali z ljudmi, katerih dežele je uničevalna sla globalne kapitalistične ekonomije opustošila do te mere, da so bili v iskanju preživetja in življenja prisiljeni zapustiti svoje domove in se podati na negotovo pot preko morja, mej, bodečih žic, taborišč in policijskih kordonov. Ta srečanja sprožajo različne odzive; medtem ko nas je veliko, ki razumemo, da je težava v kapitalističnem sistemu in pripadajoči družbeni ureditvi, ki proizvaja begunce in »ilegalne ljudi«, ter jim skušamo po svojih močeh pomagati na njihovi poti, je veliko tudi takšnih, ki se predajo strahu in celo sovraštvu.

 Meje povsod, svobode nikjer!

Izjava za medije

V ponedeljek, 21.09.2015, ob 00:30 zjutraj je dvanajst prostovoljcev prečkalo slovensko mejo PMP Obrežje po tem, ko smo v nedeljo pripeljali materialno pomoč in voluntirali v začasnem begunskem taboru na meji. Policist nam je odvzel dokumente in nas zadržal na mejnem prehodu. Po eni uri čakanja nam je obrazložil, da bo vsakemu od nas izrečena globa zaradi “neupravičenega zadrževanja oziroma gibanja na območju mejnega prehoda” (kršitev 5. točke 1. odstavka 45. člena ZVDM-2). Po obrazložitvi so nas na meji zadrževali nadaljni dve uri in vsakemu od nas je bila osebno izročena globa. Ob vročitvi glob nihče ni dobil možnosti, da obrazloži svoje zadrževanje na obmejnem področju kljub temu, da so nas v nedeljo, 20.09.2015, ko smo pripeljali materialno pomoč, sami usmerili na območje tabora, kjer jo lahko osebno izročimo. V postopku so bili prisotni tudi trije tuji državljani, ki so jim zasegli dokumente z obrazložitvijo, da je to potrebno zaradi zavarovanja izvršitve izrečene sankcije. Dokumenti jim bodo vrnjeni, ko plačajo globo, ker pa želijo podati pritožbo zoper izrečeno globo, so njihovi dokumenti zadržani na meji.

Izjava Protirasistične fronte brez meja
 
::: FESTIVAL ODPRTIH MEJA ZA VSE :::
::: 25.9.15 // 17.00 // LJUBLJANA // PREŠERNOV TRG :::
 
Številne in številni z zaskrbljenostjo spremljamo sramoten odziv EU in njenih držav članic na begunsko krizo. Madžarska je zaprla in militarizirala mejo s Srbijo, Nemčija in Avstrija sta razveljavili schengenski sporazum in ponovno uvajata nadzor na notranjih mejah EU, odzivi Slovenskih oblasti so neprimerni in neodgovorni. Medijsko poročanje in ravnanje političnih elit, ki držžavljanom in držžavljankam prikrivajo odgovornost EU za begunsko krizo, hranita klimo neracionalnega strahu pred begunkami in begunci, ki poganja šše nevideno poplavo ksenofobnih in rasističnih stališč, ta pa dobivajo domovinsko pravico. To situacijo žželijo tudi v Sloveniji izkoristiti določene politične sile, ki brez sramu koketirajo z ideologijo nacifaššizma. Takščne sile so za naslednji petek napovedale shod proti begunkam in beguncem ter za "zavarovanje meja".

///////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////

Statement of the Antiracist front without borders
 
::: Festival of open borders for ALL :::
 
::: 25.9.15 // 17.00 // LJUBLJANA // PREŠERNOV TRG :::
 
Many of us are concerned about the shameful response of EU and its member states to the refugee crisis. Hungary closed its border with Serbia and militarized it. Germany and Austria abolished the Schengen agreement and again introduced control on the internal borders of EU. The response of the Slovenian government is irresponsible and inappropriate. Media coverage and the actions of political elites that are trying to cover up the responsibilities of the EU for the refugee crisis are fuelling the climate of irrational fear of refugees that is giving rise to yet unseen flood of xenophobic and racist standpoints. Certain political groups with nazi-fascist ideologies want to take advantage of the current situation. These same forces announced a demonstration against refugees under the name “Slovenia, protect your borders” (“Slovenija zavaruj meje”) on Friday, 25th of September 2015.

Lezbično – feministična univerza se pridružuje Protirasističnemu pohodu – Refugees Welcome, ki se bo zgodil 9. septembra 2015 ob 17.00 uri na Prešernovem trgu.

Dobrodošle_i, migrantke_i!

Nevzdržna situacija, s katero se srečujejo migrantke_i na svojem potovanju v države Evropske unije, je razgalila institucionalni rasizem migracijskih politik EU. Medtem ko smo me s svojimi potnimi listi dobrodošle v večini držav sveta – seveda ne kot lezbijke, feministke, aktivistke, ampak kot potrošnice in turistke – so migrantke_i iz Bližnjega Vzhoda in Afrike prisiljene_i v nevarna ilegalna potovanja. Evropska politična elita prelaga odgovornost za nepreštete smrti na tihotapske združbe, medtem ko vsega tega mrcvarjenja ljudi sploh ne bi bilo, če na mejah ne bi vladal represiven, rasističen in neprepusten režim, zaradi katerega so migrantke_i primorane_i v tvegana potovanja. Ko prestopijo mejne črte EU ali držav na njenem pragu, se njihovi statusi in telesa spremenijo v ilegalne, omejuje se jim gibanje, vstopne države jih sprejmejo z uniformiranimi gostitelji – policisti in vojaki, ki jih kriminalizirajo, popisujejo, oštevilčijo in končno zaprejo v azilne domove, begunske centre in taborišča. Ob tem so podvržene_i dodatnemu etiketiranju in kategoriziranju na begunke_ce in ekonomske migrantke_e, namesto da bi jih obravnavali enakovredno. Dodatna zasliševanja migrantk_ov o vzrokih za pot ali preverjanja upravičenosti do bivanja v EU so nedopustna. Tako zahtevamo, da se jim omogoči varno potovanje, nastanitev v izbrani državi in možnost življenja v skupnostih, v katerih si želijo živeti, z vso podporo, ki jo potrebujejo.

Sveta brez migracij zgodovina ne pozna. Danes so premiki, ki prinašajo ekonomsko korist in dobiček, zaželeni in spodbujani. V okvirih turistične industrije spreminjajo prostor v odtujen in poblagovljen produkt. Ustvarjajo idilične podobe sveta, v imenu katerih je potrebno skriti vse družbene asimetrije. Hkrati pa poteka proces neprodušnega zapiranja meja Trdnjav Evrope.

*Meje so padle*
V zadnjih dneh in tednih je nekaj tisoč ljudem iz nekih drugih krajev uspelo nekaj, kar že dolgo ostaja eden od osrednjih političnih izzivov naše dobe: v zidove trdnjave Evrope so uspeli izdolbsti luknje, ki vsaj začasno odpirajo možnost za boljše življenje za milijone. Schengenska meja, skupaj z evrom eden od temeljnih kamnov Evropske unije, je bila vsaj za nekaj dni marsikje odpravljena. Redko videna politika prostega prehoda, ki sta jo v zadnjih tednih prisilno prevzeli Makedonija in Srbija, je tudi Madžarsko, Avstrijo in Nemčijo potisnila k odstopu od svojih dogovorjenih obveznosti v okviru šengenskega sporazuma. Vsakih nekaj dni so tisoči lahko potovali po Evropi brez še donedavna nujno potrebnih dokumentov. Meje trdnjave Evrope so padle. Tisto, za kar so si leta prizadevali številni, je trenutno realnost.

Za politično branje evropske begunske krize

Begunska drama na mejah Evropske unije ima poleg razsežnosti nasilja, ki je v prvi vrsti institucionalno in stukturno, še prav tako pomembno in enako usodno razsežnost depolitizacije. Begunska kriza se spreminja v humanitarno krizo in nasilje nad begunkami in begunci, ki je v prvi vrsti nasilje EU in nacionalnih držav, se pripisuje tihotapskim mrežam, ki vendar niso nič drugega kot logična posledica evropskega mejnega in migracijskega režima. Takšna depolitizacija prinaša bodisi viktimizacijo bodisi demonizacijo beguncev in je voda na mlin vzajemno oplajajočima se poloma evropske politike – na eni strani tehnokratsko univerzalistični pol domnevno univerzalnih evropskih vrednot in na drugi etnonacionalističen in evrosupremacističen pol. Oba pola sta dediča in nadaljevalca evropskega kolonializma in evropocentrizma ter agenta rasizma in generatorja rasističnih politik. Begunska kriza je dala obema poloma nesporna predstavnika, Angelo Merkel in Viktorja Orbana.

V Evropi poteka vojna proti migrantom. O tem pričajo zadnji dogodki na makedonski meji, ko sta policija in vojska uporabila solzivec, zvočne granate in ostali arzenal proti ljudem. Vse več držav članic Evropske unije gradi zidove in ograje ter sprejema ukrepe, s katerimi utrjujejo evropski apartheid: madžarska ograja na meji s Srbijo, sklep Velike Britanije in Francije o gradnji še ene ograje v Rokavskem prelivu, španske utrdbe, ozaljšane z bodečimi žicami, bolgarski zid s Turčijo. Ukrepi številnih evropskih držav ne sežejo dlje od postavljanja preprek, bodečih žic in izdatnega podpiranja represije, tako na zunanjih mejah kot znotraj držav EU. Vse te represalije se upravičujejo skozi diskurz "varnosti". Zavračamo idejo varnosti, ki se napaja v rasizmu in strahu. Nočemo živeti v svetu, obdanem z bodečimi žicami in zidovi! Ne bomo nemočno opazovali morije in nasilja nad tistimi, ki bežijo pred vojno in iščejo boljše življenje. Takšna neokolonialna politika upravljanja z mejami je neposreden produkt politik EU in njenih držav članic, ki ne sprejmejo odgovornosti za ustvarjanje pogojev in poglabljanje konfliktov na širšem sredozemskem območju, ki na tisoče ljudi silijo v migracije.

Lampedusa. Ceuta. Mellilla. Evros. Nismo se zadušile, dehidrirale, izstradale, zmrznile, se scvrle, podlegle poškodbam, utonile. Umorjene smo bile. Schengen, »Trdnjava Evropa« ubija. Sistematično, v imenu vzdrževanja rasističnega kapitalističnega reda. Naša brezimna, brezoblična telesa polnijo prazne statistike. Preživele dlani čistijo vaša stopnišča; globalne skrbnice, gospodinjske pomočnice, gradbišča so gomazela od brezpravne delovne sile. Za drobiž, za dvorce pa špekulacije. Opravljajo podplačana dela, na črno, brez pravic. Vedno nevidne, vedno brez obrazov. In še rasističen drek žrejo zraven. Ustvarimo še en evropski projekt za povečevanje vključenosti. Jebite se! Nobena ni ilegalna – ilegalne so vaše meje! Zrušimo jih!

NE KLIČI 113!

Odjebi marketing mestnih oblasti

Namen MOL-ove kampanje proti vandalizmu "Človek, čuvaj svoje mesto, samo eno imaš," ki so jo lansirali v začetku poletja, ni vzpostavljanje občutka varnosti v mestu ali ureditev mesta po željah in potrebah njegovih prebivalcev. Nasprotno, s kampanjo mestne oblasti urejajo mesto v skladu s potrebami kapitala in ščitijo ideologijo privatne lastnine.

Izjava organizacijskega odbora mednarodnega srečanja Peripheralizing Europe, na katerem smo razmišljali o skupnih točkah, razlikah in možnostih za skupne boje na vzhodnem in južnem obrobju Evrope.

Raziskovalke in raziskovalci ter aktivistke in aktivisti, združeni v mrežo za podporo migrantom in beguncem, protestiramo proti sedanji evropski migracijski in begunski politiki. Ta politika temelji na zapiranju in odganjanju ljudi, v zadnjem času pa sta v ospredju sprenevedanje glede soodgovornosti za umiranje na evropskih mejah (na morju in kopnem, v Sredozemlju in na Balkanu) ter širjenje strahu in nelagodja zaradi prihoda preživelih, razdeljenih v kvote.

Namesto varovanja evropskih meja zahtevamo varovanje človeških življenj, namesto odganjanja ljudi zahtevamo politiko solidarnosti, namesto ignorance vladajočih struktur in ljudstva zahtevamo samokritičnost in odgovornost, namesto populističnih floskul zahtevamo razkrivanje globalnih neenakosti in našo vlogo v njih!

Pozivamo k demokratičnemu procesu oblikovanja nove skupne evropske begunske in migracijske politike. V to razpravo in oblikovanje novih prioritet morajo biti vključene migrantske in begunske skupnosti, države migrantov in migrantk ter evropska civilna družba – novo politiko lahko dosežemo zgolj z globalnim dogovorom, ki bo dogovor globalne pravičnosti. Izgubljena življenja v Sredozemskem morju in potiskanje priseljenih na rob družbe kažejo, da je nadzor nad priseljevanjem poguben sistem, ki zahteva temeljito revizijo in radikalno spremembo.

Stara Gorica velja za zaspano mesto, v katerem se le redko pripeti kaj zelo razburljivega. Še manj kaj, kar bi vzbudilo posebno pozornost v širšem geografskem in družbenem prostoru. Na začetku letošnjega maja pa je po socialnih in političnih omrežjih zaokrožila novica, da namerava v Gorici italijanska neofašistična organizacija Casa Pound letos organizirati svoje nacionalno zborovanje...

Občina je zagnala kampanjo proti vandalizmu Človek, čuvaj svoje mesto, samo eno imaš, v kateri sta se ji pridružila Snaga in LPP. Denar za čiščenje ulic je denar za ohranjanje obstoječih razmerij moči! Denar za mestno redarstvo, ki bo lovilo vandalke, so sredstva, ki bodo naredila ulice neprijazne za vse, ki ne moremo plačevati dragega piva, kave ali najemnine. V tem projektu...

We are sharing the interview originally posted on the page: http://chuangcn.org/blog/

V petek 6. in soboto 7. marca je policija v Pekingu in Guangzhou aretirala več feminističnih aktivistk, ki so za 8. marec pripravljale akcijo lepljenja nalepk na podzemni železnici, da bi opozorile na nasilje nad ženskami, ki uporabljajo javni promet. Aktivistke so bile aretirane na svojih domovih. Policija je v stanovanju ene od aretiranih za sabo pustila zgolj neuradni list papirja, na katerem je pisalo "iskanje prepirov in delanje težav" (ki se nanaša na zakon na podlagi katerega je bila pridržana) in kraj kamor naj bi bila odpeljana. Aretiranih je bilo najmanj deset oseb, od teh je vsaj pet še vedno v priporu v Pekingu.

Člani Federacije za anarhistično organiziranje in kolektiva Alternativa Obstaja so pred mesecem dni obiskali tovariše v Rijeki, kjer so se podrobno seznanili s politično represijo, v kateri sta se znašla Eugen in Zorana. Njuno udeležbo na protestih 01. marca 2013 v Rijeki proti privatizaciji javnih dobrin in rezanju socialnih pravic ter politiki zategovanja pasu se poskuša kriminalizirati. V nadaljevanju objavljamo ekskluzivni pogovor, nekatere informacije in poziv k solidarnosti.