Naš bes je neizmeren

Avtonomna Tovarna Rog se je v svoji borbi za bolj vključujočo družbo vzpostavila tudi kot eden pomembnejših prostorov antiavtoritarnega gibanja in tako navzven - v družbo, kot tudi navznoter - v skupnosti naslavjala in preko mnogoterih praks soočala dominacijske parametre patriarhalne družbe. Skupnost si je vseskozi prizadevala vzpostavljati varen prostora za vse, ki jih mačo mizogina kultura ne naslavlja, oziroma jim prestavlja še enega od virov vsakdanjega nasilja in zatiranja. Kljub težkim infrastrukturnim pogojem bivanja in delovanja v AT Rog, je bil to prostor, kjer smo mnoge lahko končno zadihale, se izražale, delovale, ustvarjale in sanjale. Raje mrzla voda, izpadi elektrike, gretje na drva in počasni procesi infrastrukturnih obnov v prostoru kjer se človek končno počuti človeško, kot spedenane stene, ogrevana tla in drug "poš bulšit", v prostorih, v katerih se na svojem stolčku nadmoči ponovno šopiri nek silak in izvaja oblastni teror nad vsemi prisotnimi.

Zokijeva vulgarna kraja je tokrat presegla vse meje. Nad nas uporabice_ke je z eno in edino misijo ponovno poslal svoje plačance. Namen je bil le eden: da nas poteptajo, dokočno ponižajo in nam vzamejo dostojanstvo ter ponos do tega, kar smo gradili 15 let. Popravni izpit so opravili, uničenje je popolno, a nismo in nebomo pustile, da nam zlomijo hrbte. Ti uslužbenci nasilja oblasti se skrijejo za svoje znake, značke, našitke, orožje in na papirju zapisne besede v obliki “pooblastil” ali podobnih ožigosanih neumnosti. Glasno govorijo "jaz samo opravljam svojo službo, jaz samo sledim ukazom (eichmann)" med tem pa veselo tepejo, žalijo, kradejo in uničujejo ljudstvo. Kvantiteta uporabljene telesne sile, ščitov, pendrekov, solzilca in celo teleskopskih palic so spremljala nasilna pridrzanja večih tovarišic_ev. Popolnoma nelegitimno nasilje se je nadaljevalo tekom dneva - pred Rogom in na na policijski postaji. Naslednji dan smo se polne modric, ran, izpahov sklepov in drugih poškodb, ki so nam jih na dan ilegalne evikcije prizadejali oboroženi silaki pred vhodom v našo Tovarno, vrnile na prizorišče. Iz ruševin smo poskusile rešiti naše stvari, napumpane mišice pred vhodom pa so od nas terjale, da jih za to ponižno prosimo in rotimo. Kdor ni klonil, ni imel vstopa. Orodje, umetnine, inštrumenti, tehnična oprema, rastline, knjige in druge stvari pa so bile tako prepuščene dokočnemu uničenju.

Devastacija prostorov od znotraj jasno kaže na testosteronsko izživljanje. Prostori so smrdeli po posilstvu z macolami in kladivi. Vse, kar so prepoznali kot nekaj vrednega, skupaj z vsem najdenim denarjem, so pokradli, ostalo pa so premetali, razbili, zlomili, raztrgali ali kako drugače uničili. Uporabnice_ki smo delovale_i in ustvarjale_i tam več let smo tako v najboljšem primeru imele_i v minutah omejen čas, da same_i, brez pomoči in ob spremstvu varnostnika, kar se da hitro, poberemo nekaj predmetov, med tem ko so se "uslužbenci" še naprej izživljali in provocirali z neokusnimi, seksističnimi in drugimi poniževalnimi komentarji. Svojo pozicijo so izkoristili za totalno zlorabo moči in pumpanje svojega ega. Plačanci v rumenih jopičih so svoje frustracije znesli najprej nad še spečimi Rogovci_kami, v istem trenutku nad našimi prostori, modri pa kasneje še nad pred vhodom zbrano protestniško množico. Oboji brez ovir, zapovedanih protokolov ali sankcij. Izživljanje malih tiranov in sadistov je bilo odurno. Vemo, da sta destrukcijo sprovedla Zoki in Grilc, a kljub temu ne gre pozabiti na uslužbence nasilja, ki s ponosom opravljajo delo mačo terorja državne in mestne oblasti.

Zoki pač ni prenesel dejstva, da obstaja nekaj, česar ne more kupiti, oziroma z nakupom samovoljno nadzorovati, nekaj, česar niti z EPK keš obljubami ne more kar tako spremeniti v produkt kapitala. Moral se je maščevati za naše uspešno oviranje njegovih monopolističnih planov. Ampak Zoki, to ne bo šlo tako zlahka. Avtonomna Tovarna Rog ni bila naša služba, ni bil atelje, stanovanje ali pisarna, ki ga lahko nadomestiš. Avtonomna Tovarna Rog je bila prostor z dodatno dimenzijo povezane antiavtoritarne skupnosti. Porušil si nam zidove, a me_mi ostajamo. Zoki, Grilc, plavi in drugih sodelavci nasilja boste za to morali plačati. Žogica maščevanja je zdaj na naši strani in tega bomo izvajale_li na vseh možnih nivojih, ob vsaki priložnosti in vse dokler vas dokončno ne pokopljemo pod vašo lastno piramidno oblastno strukturo.

Izgubile smo svoje prostore za delovanje izven okvirjev patriarhalnega sistema, a pravico do upora in zasedanja prostora si na tej točki jemljemo kot nujo.
Ustvarile bomo nova okolja za izmenjevanje izkušenj, svobodno delovanje in pridobivanje znanj, ki jih današnja klerofašistična podlaga zavrača. Stojimo nasproti oblasti in njihovi vojski! Uprle se bomo nadvladi Zokija in njegovih plačancev! Ne verjamemo v vladarje in kapital!

Bojte se, saj je naš bes neizmeren. Prihajamo po vas.

Črne Mačke