Proti kulturi posilstva

Z izjavo se odzivamo na javni shod v podporo 'domžalski peterici', ki je leta 2020 posilila mladoletnico. Ta je napovedan za ponedeljek, 8.5., torej na dan končne obravnave primera. Shod obsojamo in ga razumemo kot del kulture posilstva, ki odgovornost za nasilje prelaga s povzročiteljev na preživele. Kultura posilstva je poimenovanje za intersubjektivno in kolektivno (re)producirane mite, diskurze in prakse, ki jih družba uporablja za interpretiranje "zgodb" posilstev. Kultura posilstva nam podaja odgovore na vprašanja, kdo je kriv za posilstvo, kako se posilstvo prepreči in kdo mora zanj prevzeti odgovornost. Za povzročitelja išče opravičila in izgovore (“bil je pijan”, ”ni vedel, da ni za”, ”kazen bi mu uničila življenje”, ”mlad je še", ...), na preživelo pa vali krivdo in vzroke za posilstvo išče v njenih dejanjih, oblačilih, slogu življenja in socialnem statusu (”bila je pijana”, ”kako je bila pa oblečena?”, "verjetno se je strinjala in si nato premislila", ...). Pri tem pa izvzame dejstvo, da posilstvo drastično spremeni in zaznamuje življenje preživele. Absurdno se nam zdi vedno znova poudarjati, da so za posilstvo vedno odgovorni posiljevalci.

Normaliziranje posilstva in spolnega nasilja je eden izmed ključnih elementov ohranjanja patriarhalnega nasilja, ki vzdržuje moško nadvlado. Kulturo posilstva je potrebno razumeti širše, saj govori o tem, kako se kulturne mitologije in diskurzi o posilstvu reproducirajo skozi vsakdanje prakse, se s tem normalizirajo in ohranjajo družbo, v kateri je spolno nasilje ključen način dominacije.

Kulturo posilstva se udejanja tudi v medijski obravnavi posilstev. Mediji posegajo v osebno življenje tarče nasilja ter se ukvarjajo z vprašanjem, zakaj se ji je to zgodilo in ne zakaj so to storilci naredili. Zgodbo o posilstvu oblikujejo na način, kjer je posilstvo stvar preživele in ne posiljevalca, s čimer se njegova dejanja loči od njega samega - govori se, na primer, o 'dekletu, ki je bilo posiljeno' in ne o 'fantu, ki je posilil'. Posilstvo predstavlja zgolj še eno senzacionalno zgodbo, brez kakršnegakoli ozira na ponavljajočo se retravmatizacijo preživele.

Dodatna retravmatizacija se dogaja skozi celoten proces obravnave. Seksizem in dvom v verodostojnost preživele sta vpeta v celoten proces, od prijave na policiji do obravnave na sodišču. Preživele, ki nasilje prijavijo, so pred tem redko informirane o procesu, ki sledi prijavi, o njihovih možnostih in o tem, kaj lahko od postopka pričakujejo. Da se postopek sploh premika, je pogosto pogojeno z njihovim osebnim angažmajem, pri čemer so se primorane dodatno izpostaviti, kar jih ponovno postavlja v nevaren položaj. V primeru mladoletnih preživelih se obljublja pohitren postopek, ki naj bi trajal maksimalno pol leta - obljublja se tudi, da zadostuje ena izjava za policijo in eno pričanje na sodišču. Postopki se nato vlečejo leta in od preživele zahtevajo neštete obravnave, kjer morajo v pričo svojih posiljevalcev ponavljati in podoživljati eno in isto zgodbo. Skozi proces se namreč, ne glede na dokazno gradivo in ne glede na redefinirane zakone, izpodbija njeno verodostojnost, namesto da bi se osredotočila na dokazovanje povzročiteljeve krivde. V primeru 'domžalske peterice' se dokazi zdijo precej jasni - posnetek posilstva so povzročitelji objavili na socialnih omrežjih. Nobenega dvoma torej ni, da se je zgodilo, zakaj potem postopek, ki naj bi se zaključil v pol leta, tri leta kasneje še vedno traja?

In kdo zagotavlja varnost preživele? Ob sistemskem nasilju sodne prakse in kulture posilstva, ki spremlja preživelo, se v konkretnem primeru pripravlja še protest v podporo posiljevalcem. Shod obsojamo in izražamo vso podporo preživeli, nisi sama!

Kriv je tisti, ki posiljuje,
ki to gleda in dovoljuje.
Za posilstvo nisem kriva!
kje je pravica, kje obravnava –
kriva je policija,
krivo je sodišče, kriva je država!

Iniciativa proti kulturi posilstva
(email: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.)

Društvo za zmanjševanje škode zaradi drog Stigma
Ambasada Rog
Klub Monokel
ŠKUC LL (lezbična sekcija)
Združenje DrogArt
Amnesty International Slovenija
Društvo Ključ - center za boj proti trgovanju z ljudmi
Združenje za Moč
Zadruga Urbana
Društvo SOS telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja
Ženski pevski zbor Kombinat
črne mačke
sestre
ekipa Rejv Utopije
Društvo Kralji ulice
Inštitut 8. Marec
Kulturno umetniško društvo Mreža
Mirovni inštitut
Rezistenca
Mesto žensk, društvo za promocijo žensk v kulturi
Sindikat Radia Študent
KUD France Prešeren Trnovo
Jalla Jalla
KUD Channel Zero
Slovensko združenje za cirkuško pedagogiko Cirkokrog
Mladinska aktivistična organizacija
Uredništvo Spol.si
Društvo ŠKUC
Skupina Feministčna solidarnost
Feminisitični pevski zbor Z'borke
Gromka
Mladi za podnebno pravičnost
Društvo za nenasilno komunikacijo
Lista demokratičnega študentstva
Participativna Ljubljanska avtonomna cona - PLAC
Rdeče zore
Delovni odbor za feminizem društva Iskra
Društvo Parada ponosa
kolektiv Ustanova
Klub Tiffany
Forum za demokratične vrednote - Fodem
Društvo Stvarnost
AKC Metelkova Mesto
Kolektiv ZIZ
KUD Transformator
Anarhistična pobuda Ljubljana
Center za družbeno raziskovanje - Cedra
Zavod TransAkcija
Zavod Bob
Mladinski Center ULCA
ŠKUC - Festival Lezbična četrt
Društvo DIH
Sindikat Mladi plus
ZASUK - sindikat za ustvarjalnost in kulturo
Sindikat Tuš
Sestrovščina ponosnega delfina
Društvo Humanitas - center za globalno učenje in
Ustanova nevladnih mladinskega polja Pohorski bataljon
Bralni krožek kritične psihologije
Slovenska Filantropija
YHD - Društvo za teorijo in kulturi hendikepa