Pred 80 leti so se stremljenja ljudi po svobodi in dostojanstvu izrazila v širokem ljudskem osvobodilnem gibanju. To je hrepenenja ljudi po življenju onkraj zatiranja in jarma kapitalističnega izkoriščanja ter avtoritarnega in proti-ljudskega fašističnega gospostva uspelo usmeriti v oborožen družbeni odpor, ki je zgradil možnost novega sveta. Čeprav številni obeti žal niso bili realizirati, še posebej kar se spoštovanja ljudske samoorganizacije tiče, množični antifašistični odpor predstavlja navdihujoč zgodovinski zgled.


Danes, čeravno v drugačnih okoliščinah in časih, smo ponovno sredi ofenzive vladajočega razreda, ki na terenu epidemije in izrednih razmer pleni in agresivno uveljavlja svoje avtoritarno gospostvo. V zadnjem letu so se v vsej ostrini obelodanila protislovja kapitalističnega družbenega reda, ki na hrepenenja in potrebe ljudi po varnosti, dostojanstvu in svobodi, odgovarja z zaostrovanjem izkoriščanja, dodatnim poblagovljenjem družbenih in naravnih dobrin ter onemogočanjem družbene in politične opozicije.


Enkrat več se je skozi epidemijo potrdila pogrešljivost ljudi, ki v kapitalističnih proizvodnih odnosih nastopajo kot materialna sredstva, katerih vrednost se meri izključno skozi njihovo produktivnost in doprinos k ustvarjanju profitov, ki si jih nato prilastijo lastniki kapitala. Ne preseneča, da so navkljub vsem omejevalnim in »zaščitnim« ukrepom tovarne in ostala delovna mesta tekom epidemije ostajala odprta in s tem botrovala h katastrofalnim številkam obolelih in umrlih. Ne preseneča tudi, da so bili vsi ostali ukrepi usmerjeni prvenstveno k discipliniranju ljudi in ustvarjanju občutka, da virus na nek nepojasnjen način selektivno zaobide dejavnosti, ki so v interesu kapitala, se pa nenadoma v vsej svoji moči pojavi takrat, ko se ljudi združujemo zavoljo vseh ostalih radosti življenja ali ko želimo izraziti naše nestrinjanje z uničevalnimi potezami oblasti. Medtem, ko je med ljudmi vladala skrajna negotovost, ko smo izgubljali zaposlitve in se spopadali z vsemi možnimi stiskami, smo bili s strani političnih elit in veljakov deležni skrajne arogance, oholosti, laži in manipulacij, skozi katere so potrjevali svoj globok prezir do ljudi.


V političnem prostoru so se v zadnjem letu namnožile raznorazne iniciative in skupine, katerih skupna lastnost je ta, da zamegljujejo dejansko naravo problemov in ponujajo lažne alternative. Nekatere med njimi v skrajno mračnjaški in egoistični maniri zanikujejo sam obstoj virusa. Nekatere druge kličejo k čimprejšnji vrnitvi v »normalno« stanje pravnega reda in demokracije, kot da bi bile široko občutene težave ljudi posledice zgolj zdajšnjih politik trenutne oblasti. Tisti del elite, ki se ima za naprednega in liberalnega, izgleda moti zgolj dejstvo, da kapital menja podizvajalce in nosilce za svoje uničevalne projekte, saj to zanje pomeni, da utegnejo ostati odrezani od ključnih vzvodov oblasti in kapitalskih prilivov. Ob tem pa hkrati vse bolj samozavestne postajajo skrajno desne skupine, katerih dejavnosti spodbuja uradna oblast in jih kot neke vrste pomožne strukture za delovanje v pravni senci postopno vpisuje v svoj model vladanja.


Pred osemdesetimi leti, ko so se v trenutku največje ogroženosti in velike nevarnosti razbežali vsi meščanski politiki in podrepni ter servilni zastopniki elit, so bili samo ljudje tisti, ki so zgradili ključne vzvode družbene moči in jih povezali v osvobodilni vihar, ki je stremel k uničenju dominacije in zatiranja. Tako moramo tudi mi osrediniti naša politična prizadevanja okoli vprašanj, ki nas zadevajo v vsakodnevnem življenju in nas tako s strani kapitala kot državne birokracije odtujujejo drug od drugega in vsakodnevno razbijajo naše delovanje na milijone individualiziranih in nepovezanih koščkov.


27. april 2021, Anarhistična pobuda Ljubljana

Z uporabo strani komunal.org soglašate z uporabo piškotkov. - Podrobnosti.