Na kolesa ne bomo zlezli le v protest politikam sedanje vlade in njenim plenilskim praksam. Še bolj bomo poganjali pedala zaradi vse slabših pogojev življenja, za katere so krive politične in gospodarske elite, desne in "leve", ki so vseskozi sprejemale odločitve in zakone po neoliberalnem kapitalističnem vzoru in nam to prodajale kot višek demokracije.

Za njih je to dobičkonosna igra, za nas so to realna življenja z vse bolj negotovim izidom. Njihovo igralno polje je naša družba, ki jo izžemajo s privatizacijskimi manevri, z razprodajo družbenega premoženja, s fleksibilizacijo trga dela, z izčrpavanjem javnega zdravstva in šolstva, s krčenjem socialnega varstva in drugih za dobrobit prebivalstva nujnih področij.

Neenakost med ljudmi raste, in četudi nekaterim segmentom zaposlenih natrosijo nekaj drobtinic več kot drugim, da bi si kupili socialni mir, smo zanje vsi potrošni material. Brezposleni, prekerci, študenti in ljudje brez kakršnegakoli statusa se že dolgo soočamo z nevidnostjo in nepriznavanjem našega dela. Spopadamo se z eksistenčnimi težavami, pa naj te zadevajo višanje cen osnovnih dobrin in položnic, drage najemnine oziroma preživetje iz meseca v mesec. Slišimo tudi očitke, da živimo na plečih države in na ta način postajamo vse bolj sumljivi in zato potrebni birokratske kontrole. Mi naj bi bili strošek, medtem ko se presežki naših življenj in dela kanalizirajo v privatne žepe in v korporativne malhe.


Čas je, da skupaj poženemo Rogova kolesa in zakričimo:

Nismo strošek! Smo dinamo te družbe!

Z uporabo strani komunal.org soglašate z uporabo piškotkov. - Podrobnosti.