VIDEO: Potovanje za življenje

Ob koncu leta 2020 je po številnih mrežah odpora zoper kapitalistično pustošenje zaokrožila novica iz Chiapasa v Mehiki. Zapatistično gibanje je sporočilo, da bo v prihodnjih letih poslalo svoje delegacije na vse kontinente planeta in se v okviru »Potovanja za življenje« srečalo z mnogoterimi, ki se po svojih močeh borijo za življenje in zato proti kapitalizmu. Jeseni 2021, 27 let po vstaji Zapatistične vojske narodne osvoboditve (EZLN) na jugovzhodu Mehike in 529 let po Kolumbovem izkrcanju na Karibih, je zapatistično gibanje pod geslom 'niste nas zavojevali' izvedlo povračilno invazijo na Evropo. Kot del nje so zapatistični borci in borke obiskali tudi ozemlje Slovenije in ostalega Balkana, kjer so se srečali s tukajšnjimi tovariši in tovarišicami.

Svoje razloge za invazijo, videnje družbene realnosti in razumevanje svojega boja v času nenehnih kriz globalnega kapitalističnega sistema zapatistično gibanje vseskozi artikulira v številnih zapisih. Šest od njih je v slovenščino prevedla delovna skupina v okviru Koordinacije za pripravo in izvedbo zapatističnega srečanja na teritoriju Slovenije, izdala pa založba Acerbic distribution. Vseh šest zapisov tvori celoto, ta pa predstavlja prispevek h gradnji mozaika srečevanj med tistimi, ki se vsepovsod borijo za možnost boljšega in pravičnejšega sveta, za svet, v katerem bi lahko vsi resnično živeli, ne zgolj životarili. Tudi zapatistke in zapatisti vseh spolov so prepričani, da je tak svet možno zgraditi zgolj na ruševinah kapitalizma, s skupnimi prizadevanji vseh, ki so zaradi obstoječe družbene ureditve danes zatirane, izkoriščani in odrinjene.

Odlomek:
Stari Antonio nadaljuje: »Ženske in moški iščejo zavetje pred vetrom, dežjem in zlomljenimi tlemi, kjer čakajo, da nevarnost mine, da bi lahko videli, kaj je ostalo in kaj ni. A zemlja naredi več od tega, saj se pripravlja na to, kar pride potem, na to, kar sledi. V tem procesu se začne spreminjati: mati zemlja ne čaka na konec nevihte, da bi ugotovila, kaj bo naredila, graditi začne že precej prej. Zato največji modreci pravijo, da jutro ne pride samo od sebe, da se ne pojavi iznenada, temveč leži in čaka med sencami, preden za tiste, ki vedo usmeriti svoj pogled, naredi prvo razpoko v noč. Zato moški in ženske koruze med njenim sejanjem sanjajo tortilje, atole, pozol, tamale in marquesote. Čeprav jih sedaj še ni, vedo, da bodo prišli, in to usmerja njihovo delo. Svoje polje in njegove sadove vidijo, še preden se seme dotakne tal.«

Več:
Acerbic distribution 
Zapatistično srečanje

Z uporabo strani komunal.org soglašate z uporabo piškotkov. - Podrobnosti.