Zapor edina sistemska rešitev za streho nad glavo?
- Podrobnosti
- Napisal Komunal.org
- Kategorija: Teksti
- Objavljeno 10 December 2020
Na vrhuncu drugega vala epidemije virusa COVID-19, ko strašljivo veliko ljudi oboleva in umira, je prisoten tudi tihi in še-bolj-kot-virus neviden ekonomski morilec. Mnogi ostajajo brez dela, s katerim bi si lahko zagotovili osnovne vire preživetja. Prazniki, ki naj bi bili radostni čas veselja, so letos za še toliko več ljudi kot sicer, čas, ko se zaradi varčevanja z gretjem od mraza tresejo v starih vlažnih stanovanjih in dotrajanih hišah, ali pa se deložirani prestopajo na ulici. Slednji so v svoji najbolj zoprnih okoliščinah pristali še v stanju konstantne ilegale.
Ali imaš družbo? 400€
Ali sediš na javni površinah? 400€.
Ali nisi ostal_a doma? 400€.
Ali si prespal_a zunaj? 400€.
Tudi po 21:00? 400€.
In celo ješ in piješ?400€.
Pazi, da v situaciji ne postaneš jezen_a in začneš preklinjati, ker razžalitev uradne osebe drago stane!
Pazi, da ne poskušaš bežati ali rešiti svoje_ga prijateljice_a iz primeža represije, ker boš (če te dobijo) bankrotiral_a!
Mogoče pa vendarle s tem pridobiš toplo prenočišče za rešetkami. To je tudi največ kar ti lahko obstoječi sistem ponudi.
Med tistimi redkimi, ki še niso bili povsem izključeni iz igre »vsakdanje tekme v borbi za kruh« pa so tudi mnogi gradbeni delavci, med njimi pogosto migrantski delavci, ki v nemogočih delovnih pogojih, v mrazu, dežju in brez ustreznih proti-virusnih zaščit delajo vsak dan, tudi ob nedeljah. Njihova izčrpana telesa vsak dan srečujemo na »najlepših« ulicah Ljubljane in drugod. Če hočejo preživeti, so prisiljeni v gradnjo bleščečih novih ulic mesta, na katerih zaradi slabe kupne moči zares nikoli ne bodo dobrodošli. Graditi morajo nova, elitna, luksuzna stanovanja, v katera imajo vstop le v funkciji delavskega sužnja, nikoli pod nobenim pogojem pa v vlogi človeka v svojem domu.
Medtem ko na vse več nas dežuje in sneži dobesedno ter metaforično v smislu bremena dela in virusnega rizika za ohranjanje ekonomskih zmožnosti za preživetje, brez možnosti zavetja ali pobega, se elitam ves ta dež vse boljše obrestuje. Za nekatere je koronakriza dodobra navlažila tla in kot gobam po dežju omogočila hitro rast novih elitnih stanovanj.
Dovolj plenjenja našega mesta! Razlastimo veleposestnike!
Najprej bomo soncu ponovno izborili svobodo in nato tudi naš prostor pod njem!
Stanovanja za ljudi, ne za dobiček!
