MA NI FEŠTA: Avtonomen anti-specističen kolektiv (A.A-S.K)

ANARHIZEM = ideološko gibanje, ki zavrača vse hierarhične odnose. Zagovarja avtonomijo posameznice_ka ter horizontalno družbeno ureditev, ki temelji na solidarnosti in spoštovanju. Anarhizem zavrača kakršnokoli obliko neenakomernega ravnovesja moči znotraj družbe in širše, ampak zagovarja razporeditev le-te med vsemi živimi bitji. Zaradi tega so temeljna načela anarhizma dokaj jasna: anti-rasizem, anti-specizem, anti-kapitalizem, anti-seksizem, anti-homofobija, anti-transfobija, anti-ksenofobija, anti-fašizem, anti-elitizem, anti-mačizem, anti-antropocentrizem, anti-nacionalizem, anti-klasizem, anti-militarizem, anti-imperializem, anti-kolonializem…

 ANTI-SPECIZEM = zavračanje diskriminacije na podlagi vrste. Nasprotuje trenutni družbeno sprejeti mentaliteti (specizem), da so določena živa bitja moralno bolj pomembna od ostalih. Specizem  obravnavamo kot predsodek, saj je obravnava posameznika odvisna od pripadnosti določeni vrsti. Živalska vrsta sama po sebi ne definira nobenih moralnih razlik in zaradi tega je specizem le antropocentrični konstrukt privilegirane živalske vrste – človeka, ki specistične argumente izrablja kot moralna opravičila za svoje kruto in brezobzirno delovanje.

 VEGANSTVO = zavračanje uživanja in uporabe živali, živalskih produktov ter storitev, ki temeljijo na izkoriščanju živali.

Soprebivalke_ci Zemlje
ne glede na spol, raso, spolno usmerjenost, narodnost, vrsto, itd… čas je, da prenehamo z izkoriščanjem drug_a druge_ga, čas je, da odpravimo hierarhije, ki nas opresirajo.
Svobode ti ne dajo, treba si jo je izboriti, za to vas pozivamo, pridružite se v boju za osvoboditev vseh.

 Trenutni sistem bazira na lastništvu živih bitij, npr. "rejnih in domačih” živali, "hišnih ljubljenčkov”, delavk_cev, podnajemnc_ikov itd… Dokler bomo živele_i v teh hierarhičnih odnosih, ki koristijo samo vladajočem razredu, katere brani država, svoboda ne more biti nič več, kot le želja za prihodnost.
Ker nasprotujemo vsaki obliki oepresije smo se odločile_i ustanoviti avtonomen kolektiv, ki se bo boril za osvoboditev vseh iz anti-specistične perspektive, ki je v osnovi princip anarhizma. Zavzemati se moremo za svobodo vseh brez razvrščanja osvobodilnih bojev, nobenega zatiranja, nobenih kompromisov.  Ne moremo se boriti za svobodo, če je same_i ne omogočamo.

Ker svoboda ni lastnina!

1. Smrt kapitalizmu 

Kapitalizem je sistem, ki temelji na izkoriščanju vsega in vsake_ga, preko lastniških odnosov katerih končni cilj je profitiranje od tega izkoriščanja. Ti hierarhični odnosi se držijo pri življenju preko nadvlade države, ki je v lasti kapitalističnega razreda. Kapitalizem je praktično globalen, tako da se mu ni izogniti, da se mu samo upreti.

2. Žival kot lastnina

Izkoriščanje bazira na lastništvu človeških in nečloveških živali, katere elita komodificira v orodje, oz. kapital, katera so uporabljena za naknadno akumulacijo kapitala. Spremeni nas v surovino v lastniškem razredu.

 Presežna vrednost je iz perspektive kapitalističnega razreda torej glavni produkt izkoriščanja, kajti presežna vrednost oz. surplus, ki ga mi ustvarimo, je ukraden od nas. Npr. za vsakih 6 ur, ko delaš za delodajalko_ca, delaš samo 2 zase, ostalo je lastnina šefice_a, katere_ga edini prispevek je bil kos papirja, ki ji_mu potrjuje lastništvo. Torej je profit ukradene plače, tatvina produkta našega dela. Dokler se ne znebimo koncepta privatnega lastništva produktivnih sredstev, bodo ti odnosi obstali. Potrebno je uvesti samoupravljanje, oz. po domače, kontrolo nad sabo in lastnim delom.

Tako lahko naredimo vzporednice med lastništvom delavk_cev in drugih živali, kako izkoriščamo recimo čebele za med, ki ga proizvedejo. Čebelarstvo odvzame čebelam pridelek - ne le presežka - in jih nato hrani s sladkorno vodo ali koruznim sirupom. Čebelarke_ji zavračajo idejo, da kradejo produkte čebeljega dela.

Pod naravnimi pogoji, bi se čebele, če bi proizvedle presežek, razmnožile, do te mere da bi se ločile na dve koloniji in tako ne bi imele odvečnega medu.

Podobno je z dirkalnimi konji. Preden se sploh dokončno fizično razvijejo, so prisiljeni v treninge in tekmovanja. Ko se poškodujejo ali upokojijo, postanejo nekoristni in so poslani v zakol.

Povprečna življenjska doba konjev je 25 let, v dirkalni industriji pa povprečno živijo do svojega petega leta. Zmagovalne konje pa po navadi zgodaj upokojijo in jih uporabijo za parjenje, da »proizvedejo« nove dirkalne konje.

Torej tukaj vzporednice postanejo bolj metafizične, kajti vmes ko kapitalistke_i vampirsko izsesavajo človeško življenjsko silo, se pri drugih živalih to zgodi dobesedno. Konzumira se njihova telesa, njihovo življenje se postavi na tehtnico z obrokom, in primerja se vrednosti.

3. Squat the Planet

Potrebno se je zavedati da naša osvoboditev poteka tudi preko osvoboditve narave oz. ne bomo svobodne_i dokler ne bomo osvobodile_i tudi narave, katera je bila v vseh teh letih antropocentrizma in kapitalizma skomercializirana in spremenjena v produkt, katerega namen je profit. Zavedati se moremo, da je človeška žival del narave, in narava del planeta katerega si delimo z ostalimi vrstami živali, in ni v lasti nobenega oz. je na razpolago vsem živalim, zato je z naravo potrebno ravnati spoštljivo in si njene pridelke in vire (sadje, zelenjava, voda, zrak...) ki so ključnega pomena za preživetje vseh živalskih vrst deliti in z njimi skupnostno samoupravljati. Kapitalistične laži in sebično grabljenje naravnih surovin nas je privedlo na rob planetarne katastrofe zato moremo biti od zdaj naprej bolj odgovorne_i in sobivati z naravo in ostalimi vrstami, saj so njeni viri končni. Kapitalistično mišljenje ni nikakor v skladu z mehanizmi narave, saj kapitalizem temelji na temu, da vse mora rasti v nedogled. Skratka osvoboditev narave pomeni odprava sebičnosti in kapitalizma. Zato se je treba znebiti mej saj narava ne pozna meja, in osvoboditi vso ozemlje. Squat the planet.

 V zadnjih letih je pred vsem zaradi večje ozaveščenosti ljudstva in trenutnega kritičnega stanja - saj smo na robu planetarne katastrofe - privedlo ljudi do masovnih protestov in akcij, ki zajemajo tematiko okoljevarstva. Podpiramo take proteste in akcije in seveda vas pozivamo, da se teh tudi udeležite, vendar vas želimo opozoriti k pazljivosti saj so nekatere sprovedene in promovirane ravno iz strani držav in kapitalistk_ov katere_i se zavedajo o večji osveščenosti ljudstva in želijo preusmeriti pozornost in si umiti roke pred krivdo, ki jo one_i v prvi vrsti nosijo. Gre za greenwashing pri katerih kapitalistke_i skušajo preusmerit ljudstvo k uporabi sicer malo bolj okolju  prijaznih virov, vendar še vedno pod okriljem teh in seveda za cilj profita, ki ne bo v končni fazi spremenil sistema in bodo bogate_i ostali bogate_i, revne_i pa revne_i, narava pa bo še vedno skomercializirana in komodificirana v prid eliti. Ne zaupati lažnim gibanjem. Informirajte se o njih, najboljše pa je, če shode, proteste in akcije ahierarhično samoorganizirate in ne zaupate v državo in spremembe katere obljubljajo politiki. Boj za prihodnost ne sprejema kompromisov!

 4. Intersekcionalizem

Mehanizmi različnih diskriminacij, ki se pojavljajo v naši družbi so med seboj tesno povezani in prepleteni, to pa pomeni, da jih je mogoče spreminjati le, če jih na tak način tudi naslavljamo - torej, kadar je to le mogoče, govorimo o več diskriminacijah hkrati in skušamo izpostaviti povezave med njimi, ustvariti nek celosten pogled nanje. To je tudi preprosta razlaga intersekcionalnega načina mišljenja – torej videnje in razumevanje več različnih diskriminacij in njihovega načina delovanja, v prepletu in sovpadanju. Na primer kako migrantke doživljajo hkrati rasizem in seksizem. Ampak ne kot dve ločeni diskriminaciji, pač pa v povezavi in prepletu ene in druge – pri čemer je diskriminaciji težko ločiti in jasno povedati, kdaj gre za eno in kdaj za drugo obliko. Če prepoznamo povezavi med zgoraj omenjenima diskriminacijama, lažje razumemo tudi naš trenuten odnos, ki ga gojimo do nečloveških živali.

 5. Socialna revolucija: taktika odprave trenutno vladajočega represivnega sistema, ki vključuje popolne radikalne spremembe v vseh aspektih sistema in zajema medsebojno pomoč, sobivanje, ahierarhičnost, pravičnost in solidarnost...

 Odprava hierarhij in osvoboditev vseh je možna samo preko socialne revolucije: kar pomeni, da je ključnega pomena združitev vseh bojev v enega, ki bo končno odpravil vse krivice. Ni možno doseči socialno revolucijo prek sekcij katere so med seboj v nestrinjanju ali skregane, potrebno se je boriti skupaj za vse. Saj če smo mnenja, da je en boj pomembnejši od drugega pomeni, da boje hierarhiziramo, kar ni v skladu z našimi prepričanji. Potrebno je sprejeti in spoštovati tudi sekcionarne boje drugih (tukaj seveda govorimo o bojih za osvoboditev). Npr. feministke_i se (med drugim) borijo za pravičnost v jeziku in odpravi moške nadvlade, ki je vidna tudi v slovnici, potrebno je, da vse_i to spoštujemo in uporabljamo oblike pisanja, ki ne vključujejo moške nadvlade. Na tak način bomo za korak bližje svobodi... Veganke_i se borijo za osvoboditev živali preko bojkota t.i. živalskih produktov, pomembno je, da tudi ostale “frakcije” ta boj spoštujejo in se same skušajo tega držati in ne promovirati takih produktov. Prav tako pa se morajo veganke_i držati drugih bojev za svobodo kot so npr. antikapitalizem in kapitalističnih izdelkov - čeprav rastlinskega izvora – ne promovirati. Naj to intersekcionalnost razložimo s primerom: če je npr. 200 vegank_ov in 200 antikapitalistk_ov, pomeni da se 200 ljudi bori za veganstvo in 200 za antikapitalizem, v kolikor sprejmemo intersekcionalnost pomeni, da se 400 ljudi bori za veganstvo in 400 za antikapitalizem, saj je 200 vegank_ov in 200 antikapitalistk_ov združenih. Njihov cilj pa je svoboda. V tej intersekcionalnosti poleg spoštovanja in udeležitve drugih bojev, je pred vsem pomembna solidarnost. Seveda naj se vsaka skupina bori za to kar želi, vendar kar je res pomembno je, da se ne nasprotuje bojem drugih skupin. Poleg tega pa je pomembno povezovanje med seboj.

Strategije 

- Mreženje, ustvarjanje, pridruževanje lokalnim in interlokalnim skupinam: mreženje na individualni, lokalni in globalni ravni je pomembno za samoorganizirani odpor. Ustvarjati ali pridružiti se moremo že obstoječim lokalnim in interlokalnim skupinam, ki temeljijo na zaupanju in se borijo za svobodo. Te lokalne skupine naj bodo povezane med seboj z drugimi skupinami tako na lokalni kot globalni ravni. Tako, da se lahko borimo in istočasno spopadmo s problemi in represijo tudi na globalni ravni.

- Ozaveščanje: velik del za pot do socialne revolucije je ozaveščanje tako ljudstva kot sobork_cev, ozaveščanje lahko poteka individualno ali skupinsko in na različne načine: preko diskusij, debat, okroglih miz, deljenja letakov, direktnih akcij... 

Ozaveščanje je tudi pomembno zaradi informiranja o določenih tematikah, tako da se lahko zaščitimo pred dezinformacijo, ki jo namerno širi sistem.

- Ustvarjanje skupnih varnih prostorov: taki prostori so izhodišče za diskusije in strategije, in so poleg tega prostori ustvarjanja solidarnosti in medsebojne pomoči. Skupni prostori naj nadomestijo državne in korporacijske ustanove.

- Zasedanje: pomembno se je znebiti principa lastnine saj je lastnina tista, ki človeštvo spravlja v nenehne vojne. Potrebno je zgraditi svet v katerem je vse od vseh in hkrati od nobenega, v katerem je samoumevno, da en_a posameznica_k ne bo vzel več kot mu pripada. Zato je potrebno vzeti nazaj prostore, stavbe, ozemlja, ki pripadajo vsem in ne eliti, z njimi pa skupnostno samoupravljati (zavzeti prostori so lahko varni prostori, bivalni prostori, skupnostni delovni prostori, skupnostni prostori namenjeni ustvarjanju in medsebojni pomoči, skupni vrtovi...)

- Delati za skupnost in ne za profit:  vsak_a pripomore skupnosti kolikor lahko, s tem da se za to sam_a odloči in nima nikakršnega pritiska od drugih saj ji_mu je samoumevno, da z njenim_govim prispevkom k skupnosti ta lahko deluje. Prav tako, kot s prispevki ostalih. Vsak_a ima neko sposobnost in neko veselje in namesto da 8 ur ali več zapravlja za neko vsoto denarja, katera ji_mu bo tako ali tako odvzeta porabi svoj čas in veselje za prispevanje svojega dela skupnosti. Tukaj so možnosti neskončne.

- Bojkot in zavračanje sistema: Ne moremo doseči revolucije, če smo sami del tega, kar opresira nas in druge. Zato je tukaj pomembno, da na čim večji ravni bojkotiramo sistem, bodisi pri vsakdanjih nakupih, bodisi prek sprejemanja raznih kompromisov z sistemom (delo, plačilo elektrike...). Razumemo da živimo v sistemu, ki nas izkorišča in manipulira in so nekateri kompromisi kdaj vezani na naše preživetje. Vsak_a naj naredi koliko lahko. Npr. optimalno je, da ne kupiš nobene hrane. Tukaj so možnosti: dumpster diving, samooskrba, izmenjava... V kolikor nimaš teh možnosti, kupi hrano od kmetice_a ali na tržnici in ne posegaj po korporacijskih izdelkih ali njihovih franšizah.

Ko pa govorimo o oblačilih ali predmetih je ključnega pomena, da ne kupuješ novih in tistih, ki jih več ne uporabljaš vrneš v skupnost, v takem primeru boš lahko ti dobil_a predmet od nekoga, ki ga več ne potrebuje in nekdo bo dobil tvojega. Tukaj se je potrebno pred vsem osvoboditi smernic sistema, ki nam govorijo kako moremo izgledati. Saj ni nič narobe v tem, da nekdo uporablja stvar ki ni nova. Dober primer tega so free shopi.

- Direktna akcija - samoobramba kot napad: direktna akcija je pomemben del na poti do socialne revolucije. Tukaj je ključno, da napadamo strukture, smernice in ustanove sistema. Tudi tukaj so opcije neskončne in važno je, da nekaj narediš, in se ne omejuješ na legalnost (v kolikor se čutiš), vendar je pri direktni akciji res ključna pazljivost in pred vsem solidarnost, saj je sistem v takih primerih lahko še bolj represiven pri osebah, ki mu nasprotujejo (npr. politične_i zapornice_ki).

- Medsebojna izmenjava znanja in veščin: skupnost naj temelji na medsebojni izmenjavi znanja. Vsak_a, ki ima neko znanje ga deli z drugimi. Tako pridemo vse_i do znanj ali veščin katere želimo pridobiti, hkrati pa svoje znanje omogočamo drugim.

- Medsebojna pomoč. Princip je podoben kot pri izmenjavi znanja, vsak_a skuša pomagati tisti_tistemu, ki pomoč potrebuje.

- Nezaupanje in samoizobraževanje: pomembno je zavračati in ne zaupati državnim in kapitalističnim ustanovam, saj so te narejene le v prid eliti. Nikakor ne verjeti lažem, ki jih sistem sistematično širi glede (vojske, policije, lovcev, zaporov, bank, šol...)

- Udeležba protestov in uporov: pomembna je prisotnost na raznih shodih, protestih in uporih saj s tem hkrati izražamo ne strinjanje, osveščamo in se radikalno ali tudi direktno konfrontiramo s problemom.

-Ahierarhična samoorganizacija: v kolikor se želiš organizirati ali ustvariti skupino, naj bo ta ahierarhična in samoorganizirana. Skušaj se izogibati strankam in nevladnim organizacijam saj so te hierarhične, dobičkonosne in delujejo po smernicah sistema proti kateremu se v prvi vrsti borimo. te so  ustvarjene za deradikaliziranje gibanja, saj te omejijo na legalnost.

- Začni v vsakdanjem življenju: tudi če imaš občutek, da je pot do takega sveta dolga in marsikaj ne deluje kot bi moralo, je pomembno da začneš spremembe v vsakdanjem življenju uvajati pri sebi. Korak po korak, skušaj bit radikalna_en in napast problem pri korenini.

- Samooskrba:  preko samooskrbe se izognemo potrošništvu in s tem podpiranju produktov, ki nam jih  prodaja sistem.

- Solidarnost: (čeprav je bila že več krat omenjena) pomembno je, da smo med seboj solidarni in še posebej z osebami v težavah. npr. Anarchist black cross (ABC)

- Varnost: pri vsemu kar delaš, bodi pazljiv_a in skušaj to opraviti na najbolj varen možen način. Poskusi se pozanimati glede morebitnih nevarnosti vezanih na tvojo politično aktivnost npr.  varna komunikacija (enkriptirana orodja za spletno komunikacijo), udeležitev delavnic samoobrambe, mentalno zdravje. Več o varnosti: https://crimethinc.com/2004/11/01/what-is-security-culture

- Civilna neposlušnost: s tem izražamo nestrinjanje s sistemom in napademo sistem, brez da se omejujemo na zakonodajo, ki je v prvi vrsti opresiven mehanizem sistema. Tudi tukaj je ključna pazljivost.

Z omenjenimi smernicami ne želimo drugim govoriti kako naj delujejo in ne zaničujemo ljudi, ki se na drugačne načine borijo za svobodo. Zavedamo se, da so nekatere naštete stvari težje uresničljive v trenutnem sistemu in se tudi same_i trudimo pri tem, da bi vse to uresničile_i. Smernice niso z namenom očitanja drugim, da delajo premalo, ker smo tudi me_i še vedno ujete_i v nekaterih pasteh sistema in se iz teh skušamo osvoboditi. Namenjene so za skupno uresničitev naših prepričanj in menimo, da so naštete stvari in še seveda veliko drugih ključnega pomena za to doseči. Zavedamo se, da so osebe in gibanja v težavah zaradi represije sistema. Njim izražamo vso možno solidarnost in spoštovanje, vedite da niste same_i.

Za vsak korak proč od sistema smo za korak bližje svobodi

 Avtonomen anti-specističen kolektiv (A.A-S.K)

• manifest
• Anarhizem
• antispecize
• veganstvo
• animal liberation