Nedolžne preganjate – prazne prostore stražite!

Pred slabim letom dni, v času ko so še vihrale vstaje, je skupina dvestotih zemeljskih bitij vstopila v že vrsto let zapuščeno poslopje kina Triglav in ga začasno oživila. Transgresivna telesa so prestopala meje privatne lastnine in med prašne stene spustila projekcijo dokumentarnega filma, stenam pa vrnila živorožnato sporočilnost. Salezijanski red, ki ima poslopje v lasti, in župnik Franc Maršič sta bila tako globoko užaljena nad tem - za skupnost sicer katarzičnim in močnim, dostojanstvo vračajočim dogodkom - da zaradi tega preko pooblaščenca Petra Rojka, sicer zborovodje cerkvenega pevskega zbora, KAZENSKO (!!!) preganjata vsaj pet posameznikov. Preganjani, ker so si ogledali film? Preganjani, ker so porabili nekaj vatov elektrike? Kaznovani, ker so okrasili stene? Ker so se drli, da nočejo prostorov brez ljudi in ljudi brez prostorov? Zastrahovani, ker so se samoorganizirali? Ker so vstopili v (odklenjeno!) poslopje, kjer je bil pred tem zadnji obiskovalec napol strohneli ptič (morda še vedno sameva na odru)? Ker niso že na prvo besedo kot dobro dresirani psi stekli domov? Cerkev se je ponovno postavila v vlogo preganjalke nekoga, ki prestopa meje dovoljenega, ljudje pa so kriminalizirani, ker so njihova svobodna telesa, ki sledijo lastnim čutom in ne tujim ukazom, nekaj najnevarnejšega.

Kino Triglav še kar sameva, vaša hinavščina v njem odmeva!

Z dogodkom začasne zasedbe kina Triglav so se odprla vprašanja preštevilnih propadajočih zapuščenih prostorov, ki so pod ključem (ali pa tudi ne – kot v primeru kina Triglav), da lažje dvigujejo cene na nepremičninskem trgu, omogočajo špekulacije in nadzor tistim z večjo družbeno močjo, da odločajo. Odprla so se vprašanja nesorazmerja med praznimi prostori in ljudmi, ki prostore krvavo potrebujejo za svoj vsakdanjik – za življenje, ustvarjanje, druženje, izražanje. Za spiti poceni pivo, rešiti stanovanjsko stisko, imeti razstavo, feminističen center, zastonj oprati perilo in si skuhati kosilo, ali pa samo posedeti še s kom, v tišini, ne da bi bilo treba za to kaj plačati, upoštevati tuje urnike in pogoje.

V kinu Triglav naj bi se zgradil mladinski dom, ki naj bi povezoval skupnost in omogočal mladim prostor za druženje. V letu dni so edina pridobitev prostora ojačana vrata, ki onemogočajo uporabo prostora komerkoli in dajejo jasno sporočilo okolici, kdo je šef. Poslati nekoga skozi mukotrpno policijsko preiskavo, ga ustrahovati s kazenskimi sankcijami – zato da lahko vzdržimo obstoječe stanje, propadajoč prazen prostor in svoje šefovstvo. Kar nekam nepričakovano nečlovekoljubno (in tudi nekrščansko) dejanje.
Zato ne moremo, da ne bi opozorili na to. Ne glede na to koliko boste čistili in strgali, rožnate bleščice so se zažrle v vse razpoke v stenah, so trdovratno radostne in bodo spodjedale temelje privatne lastnine, dokler ne bodo vsi prostori osvobojeni in skupni. Moške v krilih spodbujamo, da sprejmejo svoje notranjo queerost in se nam pridružijo v izganjanju neuporabljane privatne lastnine z zemljevidov. Queer gverilci in gverilke prisegamo, da bomo svoja nepokorna, svobodna, nevarna telesa urili za odpiranje zaprtega, tihotapljenje v zastraženo in zapolnjevanje praznega. Nobeno prazno mesto ni več varno!

BLEŠČICA – queer guerilla za osvoboditev praznih prostorov

Z uporabo strani komunal.org soglašate z uporabo piškotkov. - Podrobnosti.